Dežela kozolcev
Dežela kozolcev je muzej kozolcev na prostem v bližini Šentruperta v dolini reke Mirne na Dolenjskem.
Muzej je namenjen ohranjanju in predstavitvi različnih tipov kozolcev, slovenske etnografske posebnosti povezane s spravilom sena in drugih kmetijskih pridelkov. Zaradi spremenjenega načina kmetovanja ti izgubljajo svoj prvobiten pomen, posledica tega pa je njihovo propadanje in s tem izgubljanje pomembne nacionalne krajinske, tehnične in kulturne dediščine, povezane z njihovo uporabo [1] Poleg razstave kozolcev je park namenjen tudi predstavitvi drugih etnoloških vsebin, od košnje do spravila sena in žit, v njem pa naj bi bile organizirane kulturne prireditve, delavnice, športne prireditve in celo poroke. Vse izmed teh so od nekdaj priljubljene in dobro obiskane.[2] Park je 6. junija 2013 slovesno odprl Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.[3]
V parku je na površini 2,5 hektarjev postavljenih 19 kozolcev, različnih tipov, med katerimi je speljano 1 km sprehajalne poti. Najstarejši izmed postavljenih v parku je Lukatov toplar iz leta 1795, ki je tudi edini v muzeju pokrit s slamo.[4] V muzeju je postavljenih šest značilnih tipov kozolcev : trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar).[5] V bližini parka stoji tudi Simončičev toplar, edini kozolec v Sloveniji s statusom kulturnega spomenika državnega pomena.[6]
-
Kozolci v parku v Šentrupertu
-
Lesne zveze, uporabljene pri gradnji kozolca
-
Strokovno obnovljen kozolec s slamnato streho
-
Tesarji so bili odlični mojstri
-
Najstarejši kozolec v deželi Kozolcev
-
Notranjost kozolca
Sklici
uredi- ↑ »Slovenija, dežela kozolcev«. Slovenska mreža za interpretacijo dediščine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2013. Pridobljeno 17. junija 2013.
- ↑ »Dežela kozolcev v Šentrupertu«. MMC RTV Slovenije. 7. junij 2013.
- ↑ »Odprta vrata Dežele kozolcev«. Delo d.d. 10. junij 2013.
- ↑ »Dežela kozolcev tudi uradno odprla vrata«. Dolenjski list. 7. junij 2013.
- ↑ »Prvi muzej kozolcev na prostem na svetu«. Urad vlade za komuniciranje. Julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2015.
- ↑ »Bistrica pri Mokronogu – Simončičev toplar«. Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno 11. junija 2013.
Zunanje povezave
uredi