David Goodall (botanik)

David William Goodall, angleško-avstralski botanik in ekolog, * 4. april 1914, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. maj 2018, Liestal, Švica.

David Goodall
Rojstvo4. april 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Edmonton[d], Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Smrt10. maj 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[2] (104 let)
Liestal[d], Kanton Basel-Landschaft, Švica
Področjabotanika, ekologija
UstanoveUniverza v Melbourneu
Univerza Gane
Univerza v Readingu
CSIRO
Univerza Kalifornije, Irvine
Državna univerza Utaha
Alma materImperialni kolidž v Londonu

Prispeval je k zgodnjemu razvoju statističnih metod v ekologiji, zlasti na področju študije rastlinstva, pozornost širše javnosti pa je vzbudil z odločitvijo za evtanazijo, s katero je končal svoje življenje.

Življenjepis

uredi

Diplomiral je leta 1935 na takratnem Imperialnem kolidžu za znanost in tehniko (zdaj Imperialni kolidž v Londonu), kjer je leta 1941 tudi doktoriral z disertacijo na temo asimilacije pri paradižniku. V vmesnem obdobju je deloval kot asistent na inštitutu za rastlinsko fiziologijo v Kentu.[3]

Leta 1948 je emigriral v Avstralijo, kjer je postal predavatelj botanike na Univerzi v Melbourneu. Med leti 1952 in 1954 je predaval botaniko na Univerzi Zlate obale v Gani (takrat del Univerze v Londonu, zdaj Univerza Gane), nato pa se je vrnil v Anglijo in postal profesor kmetijske botanike na Univerzi v Readingu. Med leti 1956 in 1967 je deloval kot raziskovalec na raznih inštitutih Organizacije Skupnosti narodov za znanstvene in industrijske raziskave (CSIRO) v Avstraliji, od koder je odšel v Združene države Amerike, kjer je predaval biologijo na Univerzi Kalifornije v Irvineu (1967–1968)[4] in sistemsko biologijo na Državni univerzi Utaha (1968–1974). Od 1975 do svoje upokojitve leta 1979 je spet deloval pri CSIRO.[3]

Kot znanstvenik je ostal aktiven tudi še pri starosti sto let in več, imel je položaj častnega (neplačanega) raziskovalnega sodelavca na Centru za upravljanje ekosistemov Univerze Edith Cowan v Perthu, kjer je bil verjetno najstarejši aktivni znanstvenik v državi. Deloval je med drugim kot glavni urednik serije znanstvenih monografij Ecosystems of the World.[3] Univerza je leta 2016 razglasila, da ni pripravljena zagotavljati njegove varnosti, in mu postavila pogoj, da lahko dela le od doma, a je vodstvo zaradi javnih kritik kasneje razveljavilo to odločitev ter mu ponudilo dostopnejšo pisarno.[5]

Imel je štiri otroke in številne vnuke ter pravnuke. V visoki starosti se je zelo zmanjšala kakovost njegovega življenja, zato je javno izrazil obžalovanje, da je živel tako dolgo, in si pričel kot član organizacije Exit International prizadevati za legalizacijo evtanazije v Avstraliji.[6][7] Ta je bila v času njegove smrti kazniva; za leto 2019 je bila sicer napovedana sprememba zakonodaje v tej smeri, a le za neozdravljivo bolne. Zato je Goodall ob pomoči Exit International odšel v Švico, kjer je maja 2018 z zdravniško pomočjo končal svoje življenje s smrtonosno injekcijo.[8]

Priznanja

uredi

Leta 1990 je prejel častni doktorat Univerze v Trstu.[3] Leta 2016 je bil za svoje zasluge na področjih ekologije rastlin in upravljanja z naravnimi viri odlikovan z redom Avstralije.[9]

Sklici

uredi
  1. SNAC — 2010.
  2. https://pantheon.world/profile/person/David_Goodall_(botanist)
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 »Goodall, David William (1914– )«. Encyclopedia of Australian Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2016. Pridobljeno 11. maja 2018.
  4. Man's Survival in a Changing World: United States Participation in the International Biological Program. National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine. 1968. str. 29. OCLC 43942672 – prek Google Books.
  5. »Australia's oldest working scientist wins battle over office«. BBC News. 21. december 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2016. Pridobljeno 11. maja 2018.
  6. Agence France-Presse (30. april 2018). »David Goodall: 104-year-old scientist to end own life in Switzerland«. The Guardian. Sydney. Pridobljeno 12. maja 2018.
  7. Mao, Frances (2. maj 2018). »Scientist, 104, begins trip to end his life«. BBC News. Pridobljeno 10. maja 2018.
  8. »104-letni avstralski znanstvenik že v Švici: Smrti se ne bojim, ampak se je veselim«. Dnevnik. 9. maj 2018. Pridobljeno 11. maja 2018.
  9. Jose, Lucinda; McConnon, Tyne; Fitzgerald, Bridget (26. januar 2016). »West Australians recognised for service to resources, community, agriculture and the environment«. ABC News. Pridobljeno 11. maja 2018.