Danakilska depresija
Danakilska depresija je severni del Afarskega trikotnika ali Afarske depresije v Etiopiji in Eritreji,[1][2] geološke depresije, ki je nastala zaradi razhajanja treh tektonskih plošč na Afriškem rogu. Je tretja najnižje ležeča lega na afriški celini.
Geologija
urediDanakilska depresija leži na stičišču treh tektonskih plošč in ima zapleteno geološko zgodovino. Razvila se je kot posledica ločevanja Afrike in Azije, kar je povzročilo razpoke in vulkansko aktivnost. Erozija, poplavljanje z morjem, dvigovanje in spuščanje tal so odigrali svojo vlogo pri nastanku te kotanje. Sedimentne kamnine, kot sta peščenjak in apnenec, so neskladno prekrite z bazaltom, ki je posledica obsežnih tokov lave.[3]
Geološka dediščina IUGS
urediV zvezi z dokazovanjem »stalnega rojstva oceana, ki ga spremljajo tektonika in vulkanizem v ekstremno sušnem okolju izhlapevanja« je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) na seznamu, objavljenem oktobra 2022, vključila »Depresijo preloma Danakil in njen vulkanizem« v svojo zbirko 100 »lokacij geološke dediščine« po vsem svetu.[4]
Opis
urediDanakilska depresija je ravnina, velika približno 200 x 50 km, ki leži na severu regije Afar v Etiopiji, blizu meje z Eritrejo. Leži približno 125 m pod morsko gladino in na zahodu meji na Etiopsko planoto, na vzhodu pa na Danakilske Alpe, za katerimi je Rdeče morje.[5]
Območje se pogosto imenuje zibelka človeštva; leta 1974 so Donald Johanson in njegovi sodelavci našli znameniti fosil Australopithecus afarensis Lucy, ki je bil datiran s 3,2 milijona let.[6] Številni drugi fosili starodavnih homininov so bili odkriti tukaj, kar je številne paleontologe spodbudilo k domnevi, da je to območje, kjer se je človeška vrsta najprej razvila.
Lastnosti
uredi
Danakilska depresija je najbolj vroče mesto na Zemlji glede na povprečne letne temperature. Je tudi eno najnižjih krajev na planetu na 100 metrih pod morsko gladino in brez dežja večino leta. Tukaj reka Avaš presahne v verigi slanih jezer, kot je jezero Afrera, ki nikoli ne doseže Indijskega oceana.[7]
Gora Ajelu je najzahodnejši in starejši od dveh vulkanov na južnem koncu Danakilske depresije. Drugi aktivni vulkan, Erta Ale, je eno od več kraterskih jezer lave, ki brbota iz zemeljinega plašča. Poleg tega območje vsebuje žveplene vrelce Dalol ali vroče vrelce. Ta mokra okolja v Danakilski depresiji se preiskujejo, da bi pomagali razumeti, kako bi lahko nastalo življenje na drugih planetih in lunah. Mnogi mikroorganizmi, ki živijo tukaj, so ekstremofilni mikrobi, ki so zelo zanimivi za astrobiologe. Kljub temu so znanstveniki oktobra 2019 poročali, da kopenskih življenjskih oblik, vključno z ekstremnimi oblikami mikroorganizmov arhej, ni bilo ugotovljeno, da obstajajo v zelo vročih, kislih in slanih razmerah, ki so prisotne v nekaterih delih Danakilske depresije.[8][9]
Vrelci
urediMed geološkimi točkami, zanimivimi za turiste, sta hidrotermalni sistem Dallol[10] in Rumeno jezero.[11]
Ribnik Gaet'ale je majhno hiperslano jezero nad tektonskim vročim izvirom v Danakilski depresiji. S slanostjo 43 % je ribnik Gaet'ale najbolj slano vodno telo na Zemlji.[12] Po besedah prebivalcev vasi Ahmed'ela je ribnik nastal januarja 2005 po potresu, ki je ponovno aktiviral vroč izvir.[13]
Sklici
uredi- ↑ Beyene, Alebachew & Abdelsalam, Mohamed G. (2005). »Tectonics of the Afar Depression: A review and synthesis«. Journal of African Earth Sciences. 41 (1–2): 41–59. Bibcode:2005JAfES..41...41B. doi:10.1016/j.jafrearsci.2005.03.003.
- ↑ Yee, Amy (30. januar 2017). »Gazing Into Danakil Depression's Mirror, and Seeing Mars Stare Back«. The New York Times. Pridobljeno 31. januarja 2017.
- ↑ Thomas Schlüter (2008). Geological Atlas of Africa: With Notes on Stratigraphy, Tectonics, Economic Geology, Geohazards, Geosites and Geoscientific Education of Each Country. Springer Science & Business Media. str. 88–89. ISBN 978-3-540-76373-4.
- ↑ »The First 100 IUGS Geological Heritage Sites« (PDF). IUGS International Commission on Geoheritage. IUGS. Pridobljeno 13. novembra 2022.
- ↑ J.L. Melvin (1991). Evaporites, Petroleum and Mineral Resources. Elsevier. str. 44–45. ISBN 978-0-08-086964-3.
- ↑ Johanson, Donald C.; Blake, Edgar (1996). From Lucy to Language. Simon and Schuster. str. 119. ISBN 9780684810232.
- ↑ »Africa's Danakil Desert – National Geographic Magazine«. Ngm.nationalgeographic.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2010. Pridobljeno 10. decembra 2013.
- ↑ Belita, Jodie; in sod. (28. oktober 2019). »Hyperdiverse archaea near life limits at the polyextreme geothermal Dallol area«. Nature Ecology and Evolution. 3 (11): 1552–1561. doi:10.1038/s41559-019-1005-0. PMC 6837875. PMID 31666740.
- ↑ Andrews, Robin George (1. november 2019). »They Didn't Find Life in a Hopeless Place - In some of the world's wettest, most acidic bodies of superheated water, even the most extreme forms of archaea couldn't survive«. The New York Times. Pridobljeno 4. novembra 2019.
- ↑ Kotopoulou, Electra; Huertas, Antonio Delgado; García-Ruiz, Juan Manuel; Dominguez-Vera, Jose M.; Lopez-Garcia, Jose Maria; Guerra-Tschuschke, Isabel; Rull, Fernando (6. december 2018). »A poly-extreme hydrothermal system controlled by iron: the case of Dallol at the Afar Triangle«. ACS Earth and Space Chemistry (v angleščini). 3 (1): 90–99. doi:10.1021/acsearthspacechem.8b00141. PMC 6380227. PMID 30801049.
- ↑ »Yellow lake is located in the Danakil Depression«. Independent Travellers. independent-travellers.com. Pridobljeno 13. junija 2017.
- ↑ Perez, Eduardo; Chebude, Yonas (april 2017). »Chemical Analysis of Gaet'ale, a Hypersaline Pond in Danakil Depression (Ethiopia): New Record for the Most Saline Water Body on Earth«. Aquatic Geochemistry. 23 (2): 109–117. doi:10.1007/s10498-017-9312-z. S2CID 132715553.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Master, Sharad (2016). »Gaet'ale - a reactivated thermal spring and potential tourist hazard in the Asale salt flats, Danakil Depression, Ethiopia«. Journal of Applied Volcanology. 5: 1–9. doi:10.1186/s13617-015-0042-x.
Zunanje povezave
uredi
- Danakil Depression – video clip from BBC Planet Earth