Wikipedija

Džehuti

Sekhemre Sementavi Džehuti ali krajše Džehuti je bil verjetno drugi faraon[2][3] tebanske Šestnajste dinastije, ki je v drugem vmesnem obdobju vladala v delu Gornjega Egipta. Lahko bi bil tudi faraon pozne Trinajste dinastije[4] ali četrti faraon Sedemnajste dinastije.[5] Džehutiju se v prvem vnosu 11. kolone Torinskega seznama kraljev pripisujejo tri leta vladanja. Po mnenju egiptologov Kima Ryholta in Darrella Bakerja ga je nasledil Sobekhotep VIII.[2][3]

Sekhemre Sementavi Džehuti
Džehuti, Dhout, Dhuti, Tahuti, Tehuti, Thuti
Džehuti na kamnitem bloku iz Edfuja[1]
Džehuti na kamnitem bloku iz Edfuja[1]
Faraon
Vladavina3 leta okoli 1650 pr. n. št.
(verjetno Šestnajsta,[2][3] ali Sedemnajsta dinastija)
Predhodniknezanesljiv zaradi poškodovanega Torinskega seznama kraljev (Ryholt),
Sobekemsaf I. (von Beckerath)
NaslednikSobekhotep VIII. (Ryholt), Mentuhotep VII. (von Beckerath)
Vladarski nazivi
ZakonciMentuhotep[d]

Kronološki položaj uredi

Džehutijeva dinastija je še vedno predmet razprav. Torinski seznam kraljev omogoča več razlag. Na njem je namreč več faraonov z imenom Sekhemre[...], druge polovice imen pa zaradi poškodb papirusa manjkajo. Džehuti, imenovan Džehuti Sementavi bi zato lahko načelno bil kateri koli Sekhemre[...] s Torinskega seznama in zato vladar Trinajste, Šestnajste ali celo Sedemnajste dinastije.

Egiptologa Darrell Baker in Kim Ryholt sta prepričana, da je spadal v Šestnajsto dinastijo, ki je vladala v tebanski regiji po letu 1650 pr. n. št.[3] V študijah Claudea Vandersleyena in Christine Geisen je Džehutijevo vladanje datirano na skrajni konec Trinajste dinastije.[4][6] Geisenino datiranje temelji na slogovnih značilnostih krste njegove kraljice, kar ima Stephen Quirke za nedokazano domnevo.[7] Starejša teorija Jürgena von Beckeratha, katere zaključke priznava tudi Hans Stock, nasprotuje trditvi, da je bil Džehuti vladar iz zgodnje Sedemnajste dinastije, ki je prišla na oblast v Gornjem Egiptu po propadu Šestnajste dinastije in kratkotrajni hiški osvojitvi Teb. To teorijo je podpiralo odkritje grobnice Džehutijeve kraljice Mentuhotep v Dra Abu El Nagi, nekropoli, ki se običajno povezuje s Sedemnajsto dinastijo. Znanstveniki, kot je Chris Bennett, v nasprotju s tem poudarjajo, da to ne pomeni, da je bil na nekropoli Dra Abu El Naga pokopan tudi Džehuti.[4]

Nekateri egiptologi so domnevali, da je bil Džehuti poročen z vnukinjo vezirja Ibiava, ki je bil okoli leta 1712 do 1701 v službi faraona Vahibre Ibiaua iz Trinajste dinastije in zato verjetno za dve generaciji oddaljen od tega faraona.[8][9] Kasneje se je izkazalo, da je povezava med Ibiavom in Džehutijevo soprogo Mentuhotep nedokazana, zato ostaja nedokazana tudi povezava z Džejhutijem.[10]

Dokazi uredi

 
Kozmetična skrinja Džehutijeve soproge, kraljice Mentuhot; skrinja bi lahko bila namenjena tudi za faraonovo kanopsko skrinjo

Džehuti je dokazan na Torinskem in Karnaškem seznamu kraljev. Vsi Džehutijevi primarni dokazi izvirajo iz 145 km dolgega odseka doline Nila od Deir El Ballasa na severu do Edfuja na jugu,[2] kar se približno ujema z vplivnim območjem faraonov Šestnajste dinastije.[2] Faraonovo ime (nomen) in priimek (prenomen) sta znana s samo enega kamnitega bloka, ki ga je odkril Flinders Petrie v Deir El Ballasu. V Edfuju so odkrili pobarvan blok z Džehutijevo kartušo in njim samim z rdečo krono Spodnjega Egipta, ki je bil daleč onkraj njegove vplivne sfere.[1][4] Džehuti je dokazan tudi s predmeti iz grobnice njegove soproge Mentuhotep. Njeno nedotaknjeno grobnico so odkrili leta 1822. Njena (izgubljena) krsta je bila popisana z enim od najstarejših primerkov besedila iz Knjige mrtvih. Na njeni kozmetični skrinji je Džehutijevo ime, priimek, kartuša s spremljajočo pogrebno formulo in napis, da je faraonovo darilo.[2]

V preteklosti se je domnevalo, da je bila nedokončana piramida brez imena v južni Sakari zgrajena za Džehutija. Domneva je temeljila na fragmentiranem napisu, odkritem v piramidi, ki se bere Veserkha... Dopolnjen napis bi se lahko bral Veserkhau, ki je Džehutijevo zlato Horovo ime.[11]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 M. von Falck, S. Klie, A. Schulz: Neufunde ergänzen Königsnamen eines Herrschers der 2. Zwischenzeit, Göttinger Miszellen 87, 1985, str. 15–23.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. str. 90–91. ISBN 978-1-905299-37-9.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997, excerpts available online here.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Christina Geisen: Zur zeitlichen Einordnung des Königs Djehuti an das Ende der 13. Dynastie, Studien zur Altägyptischen Kultur, Bd. 32, (2004), str. 149-157
  5. ↑ Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: P. von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6, str. 126–127.
  6. ↑ Claude Vandersleyen: Rahotep, Sébekemsaf 1er et Djéhouty, Rois de la 13e Dynastie, Revue de l'égyptologie (RdE) 44, 1993, str. 189–191.
  7. ↑ S. Quirke: Review von Geisen: Die Totentexte…, Journal of Ancient Near Eastern Religions, Nr. 5, 2005, str. 228–238.
  8. ↑ Labib Habachi: The Family of Vizier Ibiˁ and His Place Among the Viziers of the Thirteenth Dynasty, Studien zur altägyptischen Kultur 11 (1984), str. 113-126.
  9. ↑ Ryholt, opomba 555, str. 152.
  10. ↑ W. Grajetzki: Court Officials of the Egyptian Middle Kingdom, London 2009, str. 40.
  11. ↑ Christoffer Theis: Zum Eigentümer der Pyramide Lepsius XLVI / SAK S 6 im Süden von Sakkara, Göttinger Miszellen 218 (2008), str. 101–105.
Džehuti
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
neznan,
morda
Sobekemsaf I. 		Faraon
okoli 1650 pr. n. št. 		Naslednik: 
Sobekhotep VIII.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Džehuti&oldid=5633584«