Cvetni pajek (znanstveno ime Misumena vatia) je holarktično razširjena vrsta rakovičarjev. To so rumeni ali beli pajki, kar je odvisno od cveta, na katerem prežijo. Samice zrastejo do 10 mm (brez nog), samci največ do 5 mm. Posebno mlade samice, ki lahko lovijo na različnih cvetovih, npr. marjeticah in sončnicah, se lahko prilagajajo barvi cveta. Starejše samice potrebujejo za čim bolj kvalitetna jajčeca velike količine razmeroma velikega plena.

Cvetni pajek

Cvetni pajek je ujel čebelo
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Araneae (pajki)
Družina: Thomisidae (rakovičarji)
Rod: Misumena
Vrsta: M. vatia
Znanstveno ime
Misumena vatia
(Clerck, 1757)
Sinonimi

Araneus vatius
Aranea calycina
Aranea 4-lineata
Aranea kleinii
Aranea osbekii
Aranea hasselquistii
Aranea uddmanni
Aranea scorpiformis
Aranea virginea
Aranea citrea
Aranea citrina
Aranea sulphereoglobosa
Aranea sulphurea
Aranea quinquepuncata
Aranea albonigricans
Aranea calicina
Aranea cretata
Misumena citrea
Thomisus citreus
Thomisus calycinus
Thomisus dauci
Thomisus pratensis
Thomisus spinipes
Thomisus scorpiformis
Thomisus quadrilineatus
Thomisus viridis
Thomisus phrygiatus
Thomisus devius
Thomisus fartus
Thomisus vatius
Pachyptile devia
Thomisus cucurbitinus
Misumena oblonga
Misumena calycina
Misumena occidentalis
Misumenops vatia

Razmnoževanje

uredi
 
Samec M. vatia

Mnogo manjši samci se pri iskanju samic hitro selijo s cveta na cvet. Zaradi napadov plenilcev (npr. ptičev) ali boja z drugimi samci so pogosto brez ene ali več nog. Ko najdejo samico, splezajo čez njeno glavo in zadek na njeno spodnjo stran, kjer vanjo vstavijo svoje pedipalpe in jo oplodijo.

Mladiči do jeseni dosežejo velikost okrog 5 mm in prezimijo na tleh. Zadnjič se levijo maja naslednje leto.

Spreminjanje barve

uredi
 
Samica cvetnega pajka na navadnem rmanu (Achillea millefolium)
 
Cvetni pajek

Cvetni pajki lahko svojo barvo spreminjajo s pomočjo tekočega rumenega pigmenta (kinurenin in 3-hidroksikinurenin),[1] ki ga izločajo (secernirajo) v zunanjo plast celic na telesu. Na beli osnovi se prenese v nižje plasti, tako da postanejo vidne notranje žleze, napolnjene z belim gvaninom. Če se pajek dolgo zadržuje na beli rastlini, se rumeni pigment pogosto izloči. Tedaj pajek za spremembo barve potrebuje precej več časa, saj mora najprej sintetizirati nov pigment.

Sprememba barve z bele v rumeno traja med 10 in 25 dni, v nasprotni smeri pa šest dni. Sproži jo vidna povratna zanka. Pajki z obarvanimi očmi so sposobnost spreminjanja barve izgubili.

Reference

uredi
  1. Oxford, G.S. & Gillespie, R.G. (1998). Evolution and Ecology of Spider Coloration. Annual Review of Entomology 43:619-643. DOI: 10.1146/annurev.ento.43.1.619