Cvetni pajek

Cvetni pajek (znanstveno ime Misumena vatia) je holarktično razširjena vrsta rakovičarjev. To so rumeni ali beli pajki, kar je odvisno od cveta, na katerem prežijo. Samice zrastejo do 10 mm (brez nog), samci največ do 5 mm. Posebno mlade samice, ki lahko lovijo na različnih cvetovih, npr. marjeticah in sončnicah, se lahko prilagajajo barvi cveta. Starejše samice potrebujejo za čim bolj kvalitetna jajčeca velike količine razmeroma velikega plena.

Cvetni pajek
Cvetni pajek je ujel čebelo
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Arachnida (pajkovci) Red: Araneae (pajki) Družina: Thomisidae (rakovičarji) Rod: Misumena Vrsta: M. vatia
Znanstveno ime
Misumena vatia (Clerck, 1757)
Sinonimi
Araneus vatius Aranea calycina Aranea 4-lineata Aranea kleinii Aranea osbekii Aranea hasselquistii Aranea uddmanni Aranea scorpiformis Aranea virginea Aranea citrea Aranea citrina Aranea sulphereoglobosa Aranea sulphurea Aranea quinquepuncata Aranea albonigricans Aranea calicina Aranea cretata Misumena citrea Thomisus citreus Thomisus calycinus Thomisus dauci Thomisus pratensis Thomisus spinipes Thomisus scorpiformis Thomisus quadrilineatus Thomisus viridis Thomisus phrygiatus Thomisus devius Thomisus fartus Thomisus vatius Pachyptile devia Thomisus cucurbitinus Misumena oblonga Misumena calycina Misumena occidentalis Misumenops vatia

Razmnoževanje

Samec M. vatia

Mnogo manjši samci se pri iskanju samic hitro selijo s cveta na cvet. Zaradi napadov plenilcev (npr. ptičev) ali boja z drugimi samci so pogosto brez ene ali več nog. Ko najdejo samico, splezajo čez njeno glavo in zadek na njeno spodnjo stran, kjer vanjo vstavijo svoje pedipalpe in jo oplodijo.

Mladiči do jeseni dosežejo velikost okrog 5 mm in prezimijo na tleh. Zadnjič se levijo maja naslednje leto.

Spreminjanje barve

Samica cvetnega pajka na navadnem rmanu (Achillea millefolium)

Cvetni pajek

Cvetni pajki lahko svojo barvo spreminjajo s pomočjo tekočega rumenega pigmenta (kinurenin in 3-hidroksikinurenin), ki ga izločajo (secernirajo) v zunanjo plast celic na telesu. Na beli osnovi se prenese v nižje plasti, tako da postanejo vidne notranje žleze, napolnjene z belim gvaninom. Če se pajek dolgo zadržuje na beli rastlini, se rumeni pigment pogosto izloči. Tedaj pajek za spremembo barve potrebuje precej več časa, saj mora najprej sintetizirati nov pigment.

Sprememba barve z bele v rumeno traja med 10 in 25 dni, v nasprotni smeri pa šest dni. Sproži jo vidna povratna zanka. Pajki z obarvanimi očmi so sposobnost spreminjanja barve izgubili.