Colleen McCullough

Colleen Margaretta McCullough (poročena Robinson, prej Ion-Robinson)[4], avstralska pisateljica, * 1. junij 1937, Wellington, Novi Južni Wales, Avstralija, † 29. januar 2015, otok Norfolk, Avstralija.

Colleen Margaretta McCullough
Colleen McCullough.jpg
RojstvoColleen McCullough
1. junij 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…]
Wellington[d]
Smrt29. januar 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (77 let)
Otok Norfolk[d]
Poklicromanopiska, medicinski pisec, nevrologinja, biografinja, pisatelj znanstvene fantastike
NarodnostZastava Avstralije Avstralka
DržavljanstvoFlag of Australia (converted).svg Avstralija

Colleen McCullough je bila avstralska pisateljica, znana po predvsem po romanih, kot sta Pesem ptic trnovk in Dame iz Missalonghija.

ŽivljenjeUredi

McCulloughova se je rodila leta 1937 v Wellingtonu v centralno zahodni regiji v Novem Južnem Walesu.[5] Njen oče James je bil irskega rodu, mama Laurie pa je bila iz Nove Zelandije, delno maoriškega rodu.[6] V času njenega otroštva se je družina veliko selila, v tem času pa je Colleen postala strastna bralka.[7]

Družina se je sčasoma ustalila v Sydneyju, kjer je Colleen obiskovala kolidž Holy Cross v Woollahri.[8] Močno se je zanimala tako za znanost kot tudi humanistiko.[9]

Imela je mlajšega brata Carla, ki se je star 25 let utopil ob obali Krete, ko je skušal rešiti turiste v težavah. Na njem je zasnovala lik v romanu Pesem ptic trnovk, o njem pa je pisala tudi v delu Življenje brez dolgočasnih delcev (Life Without the Boring Bits).[10]

Pred študijem se je McCulloughova preživljala kot učiteljica, knjižničarka in novinarka.[7] V prvem letu študija medicine na Univerzi v Sydneyju je zbolela za dermatitisom zaradi kirurškega mila, zato so ji priporočili, naj opusti svoje sanje, da bi postala zdravnica. Namesto tega se je preusmerila v nevroznanost in delala v bolnišnici Royal North Shore v Sydneyju.[8]

Leta 1963 se je za štiri leta preselila v Združeno kraljestvo. V londonski bolnišnici Great Ormond Street je spoznala predstojnika nevrološkega oddelka na Univerzi Yale, ki ji je ponudil službo zdravstvenega sodelavca. Deset let (od aprila 1967 do leta 1976) je raziskovala in poučevala na oddelku za nevrologijo na medicinski šoli Yale v New Havenu v Connecticutu v ZDA. V tem času je napisala prvi dve knjigi. Ena izmed njih, Pesem ptic trnovk, je postala mednarodna prodajna uspešnica in ena najbolj prodajanih knjig v zgodovini. Po vsem svetu so prodali več kot 30 milijonov izvodov, leta 1983 pa so po njej posneli eno najbolj gledanih televizijskih miniserij vseh časov.[11]

Uspeh teh knjig ji je omogočil, da je opustila medicinsko-znanstveno kariero in skušala ''živeti pod svojimi pogoji.''[12] Konec sedemdesetih let se je po bivanju v Londonu in Connecticutu odločila za preselitev na otok Norfolk ob obali celinske Avstralije, kjer je spoznala moža Rica Robinsona.[11] Poročila sta se aprila 1984. Moževo rojstno ime je bilo Cedric Newton Ion-Robinson. Pod tem imenom je bil član zakonodajne skupščine Norfolka. Leta 2002 je tudi formalno spremenil svoje ime v Ric Newton Ion Robinson.

Leta 2008 je njen roman Neodvisnost gospe Mary Bennet sprožil polemike zaradi predelave likov iz dela Jane Austen Prevzetnost in pristranost. Susannah Fullerton, predsednica avstralskega društva Jane Austen, je dejala, da se je med branjem romana zgrozila, saj je menila, da je bila Elizabeth Bennet prikazana kot prešibka oseba, gospod Darcy pa kot divjak. Zapisala je tudi: »[Elizabeth] je ena najmočnejših, najbolj živahnih junakinj v literaturi ... [in] Darcyjeva radodarnost in plemenit značaj sta lastnosti, zaradi česar se zaljubi vanj – zakaj bi se morale te bistvene lastnosti pri obeh spremeniti v 20-ih letih?«[13]

SmrtUredi

 
Nagrobni spomenik McCulloughove na pokopališču na Norfolku leta 2015.

McCulloughova je umrla 29. januarja 2015 stara 77 let v bolnišnici na otoku Norfolk zaradi končne ledvične odpovedi po nizu manjših kapi. Zadnja leta je imela vrsto težav z zdravjem, saj je zaradi hemoragične degeneracije rumene pege slabše videla, imela je osteoporozo, nevralgijo trigeminusa, sladkorno bolezen in raka maternice. Bila je priklenjena na invalidski voziček.[4][11]

Pokopali so jo na tradicionalni pogrebni slovesnosti otoka Norfolk na tamkajšnjem pokopališču Emily Bay.[14]

ČastiUredi

Leta 1978 je prejela nagrado Ameriške akademije za dosežke zlata plošča.[15][16] Leta 1984 je bil njen portret, ki ga je naslikal Wesley Walters, nominiran za nagrado Archibald. Ta se podeljuje za najboljši portret moškega ali ženske, ki se odlikuje umetnosti, znanosti ali politiki.[17] Njeno poglobljeno raziskovanje zgodovine za romane o starem Rimu je pripeljalo do podelitve častnega doktorata s strani Univerze Macquarie leta 1993.[18]

12. avgusta 2006 je bila odlikovana z Avstralskim redom zaradi svojega prispevka k umetnosti in tudi za delo v medicinski znanosti.[19]

KontroverznostUredi

V intervjuju za The Sydney Morning Herald novembra 2004 je McCulloughova poskrbela za razburjenje z izjavo, da bi morali moški na otoku Pitcairn, ki so bili obsojeni zaradi spolnih stikov z otroki, imeti dovoljenje, da sledijo svojim ''običajem'' in imajo spolne odnose z mladimi dekleti. Menila je namreč, da gre za avtohtone običaje prvih naseljencev otoka Pitcairn, ki so rasno unikatni in se ne bi smeli vtikati v njih. Dejala je tudi: »Tudi to je hinavsko. Ali kdo ugovarja, ko muslimani upoštevajo njihove običaje? Nihče se ne boji 50-ih Polinezijcev, zelo se pa boji milijona muslimanov.«[20] Še nekaj let so se na to odzivali mnogi v časnikih, kot so Taipei Times,[21] The Guardian[22] in The Times.[23]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Wyndham, Susan (29. 1. 2015). "Colleen McCullough, author of The Thorn Birds, dies". The Age. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  5. "Colleen McCullough". Fantastic Fiction. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  6. "Colleen McCullough". Enough Rope with Andrew Denton. 24. 9. 2007. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  7. 7,0 7,1 Mary Jean DeMarr, Colleen McCullough: a critical companion, stran 2.
  8. 8,0 8,1 Cheetham, Anthony (30. 1. 2015). "Colleen McCullough obituary". The Guardian. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  9. "Colleen McCullough: Internationally acclaimed Australian Thorn Birds author dies aged 77". ABC News. 30. 1. 2015. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  10. Steger, Jason (30. 1. 2015). "The Thorn Birds author Colleen McCullough cut through the small talk". The Sydney Morning Herald. Pridobljeno dne 11. 2. 2021.
  11. 11,0 11,1 11,2 Fox, Margalit (29. 1. 2015). "Colleen McCullough, Author of 'The Thorn Birds,' Dies at 77". The New York Times. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  12. Mary Jean DeMarr, Colleen McCullough: a critical companion, stran 3.
  13. "Age shall not weary her". Steve Dow, Journalist. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  14. Morris, Linda (31. 1. 2015). "Colleen McCullough to be buried among Bounty mutineers". The Sydney Morning Herald. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  15. "Golden Plate Awardees". Achievement. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  16. "The Kentucky Press June 24 1978" (PDF). Achievement. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  17. "Archibald Prize 2007: Finalists". The Archibald Prize. Pridobljeno dne 12. 2. 2021.
  18. "McCullough awarded Doctor of Letters". ABC Radio Sydney. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.
  19. "McCullough profile". It's an Honour. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.
  20. "Pitcairn men were following custom: McCullough". The Sydney Morning Herald. 16. 11. 2004. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.
  21. "Author of `Thorn Birds' defends Pitcairn sex attacks". Taipei Times. 17. 11. 2004. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.
  22. Dow, Steve (30. 1. 2015). "Colleen McCullough: the Thorn Birds author and 'charmer' remembered". The Guardian. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.
  23. "Colleen McCullough to undergo brain surgery". The Times. 29. 11. 2009. Pridobljeno dne 17. 2. 2021.