Cerkev svete Trojice, Ljubljana
Uršulinska cerkev svete Trojice, uradno Župnijska cerkev svete Trojice, tudi Nunska cerkev, je župnijska cerkev v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.
| Cerkev sv. Trojice | |
|---|---|
 Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani | |
  Cerkev sv. Trojice Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| 46°3′0″N 14°30′7″E / 46.05000°N 14.50194°E | |
| Kraj | Slovenska cesta 21, Ljubljana |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta trojica |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Arhitekt | Jože Plečnik (1928, 1930, 1954), Anton Bitenc (1976-1977), Carlo Martinuzzi (1718-1726) |
| Uprava | |
| Župnija | Ljubljana - Sv. Trojica |
| Dekanija | Ljubljana - Center |
| Nadškofija | Ljubljana |
Ljubljana - Cerkev sv. Trojice | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1980 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 13. september 2008 |
Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v padovanskem baročnem slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na Kongresni trg, je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Nahaja se na Slovenski cesti.
Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi pilastri in polstebri so kapele in kvadratni prezbiterij s kupolo. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, marmornati oltar svete Trojice je leta 1744 izdelal Francesco Robba. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami vere, upanja in ljubezni.
Cerkev je del uršulinskega samostana, ki je do izgradnje trgovske hiše Maksimarket in Trga republike obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves.
Galerija
uredi-
Pogled na samostan z zahoda -
Interier -
Oltar -
Prižnica -
Steber sv. Trojice -
Cerkev v 1920. letih -
Centralni pogled
.jpg)
Sklici
uredi- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1980«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi