Cerkev sv. Sofije, Sofija
Cerkev sv. Sofije (bolgarsko църква Света София, latinizirano: cărkva Sveta Sofija) je najstarejša cerkev v bolgarski prestolnici Sofiji, ki izvira iz 4. stoletja. Na mestu stavbe je potekal koncil v Serdiki, ki je bil najverjetneje leta 343 in se ga je udeležilo 316 škofov. V 14. stoletju je cerkev dala ime mestu, prej znanemu kot Serdika (Сердика).
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Hagia_Sophia_Church%2C_Sofia%2C_Bulgaria_%281%29.jpg/220px-Hagia_Sophia_Church%2C_Sofia%2C_Bulgaria_%281%29.jpg)
Cerkev je bila zgrajena na mestu več prejšnjih cerkva iz 4. stoletja in bogoslužnih prostorov iz časov, ko je bila na tem mestu nekropola rimskega mesta Serdica. V 2. stoletju je bilo tu rimsko gledališče. V naslednjih nekaj stoletjih je bilo zgrajenih in uničenih več stavb, med drugim zaradi vdorov Gotov in Hunov. Osnovna oblika grškega križa sedanje bazilike z dvema vzhodnima stolpoma in enim stolpom kupolo je bila zgrajena med vladavino bizantinskega cesarja Justinijana I. sredi 6. stoletja (527–565). Je torej sodobnica in tudi podobne oblike kot Hagija Sofija v Konstantinoplu.[1]
Velja za lepo ohranjeno predstavnico zgodnjekrščanske arhitekture v jugovzhodni Evropi. Bazilika je sestavljena iz dveh ladij, ki se pravokotno križata s tremi oltarji. V 16.stoletju med tedanjo prevlado Otomanskega imperija je bila cerkev predelana v mošejo. Originalne freske iz 12 stoletja so izginile in prizidali so minarete. V 19. stoletju sta dva potresa porušila enega od minaretov in mošeja je bila zapuščena. Obnovitvena dela so se začela po letu 1900.
Ker sveta Sofija predstavlja Sveto modrost, ikone v cerkvi prikazujejo Sofijo kot Kristusa Emanuela, mlado Kristusovo figuro, ki sedi na mavrici. V cerkvi so tudi ikone zgodovinskih svetnikov, med drugim sv. Jurija in sv. Vladimirja.
Sklici
uredi