Cagliari (pokrajina)

Pokrajina Cagliari (v italijanskem izvirniku Provincia di Cagliari [provìnča di kàljari], v sardinščini Provintzia de Casteddu [provìncja de kastèdu]), je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sardinija. Na severu je mejila s pokrajinami Nuoro, Ogliastra in Oristano, na vzhodu in jugu s Sredozemskim morjem in na zahodu s pokrajinama Carbonia - Iglesias in Medio Campidano.

Provincia di Cagliari
Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija
1859–2016
Map Province of Cagliari until 2016.svg
Zemljevid z označeno lego pokrajine Cagliari v Italiji
Glavno mestoCagliari
Površina 
• 2001
4.570 km2
Prebivalstvo 
• 2001
551.053
Zgodovina 
• ustanovitev
1859
• ukinitev
31. december 2016
Danes delMetropolitansko mesto Cagliari

Večje občineUredi

Glavno mesto je Cagliari, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Cagliari 157.630
Quartu Sant'Elena 71.254
Selargius 29.052
Assemini 26.310
Capoterra 22.839
Monserrato 20.753
Sestu 19.005
Sinnai 16.498
Quartucciu 13.321

Naravne zanimivostiUredi

Značilnost pokrajine je dolgo zaporedje različnih plaž. Ene so prekrite s finim peskom, ki je večinoma popolnoma bel, ponekod pa zlatorumen do rdečkast. Nekatere plaže pa niso peščene, ampak posute z gruščem in skalami. Vse so turistično opremljene in lahko dosegljive.

Glavna zaščitena področja v pokrajini so:

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije

Zgodovinske zanimivostiUredi

V raznih krajih Sardinije so še vidne hiše v starem slogu teh krajev. Bile so velike, saj so si tudi manj premožni ljudje lahko dovolili gradbeni material: zidne in strešne opeke so bile iz zmesi blata in nato posušene na soncu. Hiše so po navadi s treh strani obkrožale notranje dvorišče in vrt z vodnjakom ali cisterno. Četrta stran dvorišča se je odpirala na pašnik ali večjo njivo. V pritličnih prostorih so bili hlevi, drvarnica, kuhinja (imenovana "prostor za peko kruha"), prostor za odlaganje odpadkov, stranišče in pralnica. V prvem nadstropju so bili bivalni prostori, predvsem velike sprejemnice, dnevne sobe in spalnice. Na podstrešju so se hranile zaloge živil in povrtnine. V bogatejših hišah so bili stropi bivalnih prostorov poslikani s freskami in podovi so bili tlakovani s ploščicami, ki so oblikovale geometrične vzorce. Nekatere so imele dve nadstropji za bivalne prostore.

ViriUredi