Budizem spada v Sloveniji med manj zastopane religije, števila pripadnikov te veroizpovedi pa ni mogoče natančno določiti. Kot v večini evropskih držav so prisotne različne veje in šole budizma, ki predstavljajo skupine raznih velikosti. Slovenija ima en tibetanski budističen tempelj v Ljubljani[1] in en samostan v Goljeku.

Budistični samostani uredi

Gozdni samostan Samaṇadīpa v Goljeku pri Trebnjem je manjše redovniško zatočišče za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma, ki je bil ustanovljen aprila 2016. Samaṇadīpa je povezana z linijo gozdnih tradicij, ustanovitelj in vodja samostana pa je adžan Hiriko.[2]

Budistične organizacije uredi

V okviru verskih skupnosti, registriranih pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije, lahko navedemo:

V okviru društev so v Sloveniji aktivne naslednje skupine:

  • Gozdni samostan Samanadipa - theravadski budistični samostan
  • Društvo theravadskih budistov Bhavana - laični center Forest Sanghe.
  • Šambala budistična skupina Ljubljana
  • Yeshe Khorlo skupina - Njingma veja tibetanskega budizma
  • Palpung Ješe Čöling - center kongregacije Palpung iz Kagju linije Vadžrajana budizma.
  • Budistična skupina Chagna Pemo - PPMT skupina iz Gelug linije tibetanskega budizma
  • Phova skupina (osredotočena na prakso phove, pod vodstvom Ayang Rinpočeja)
  • Slovensko budistično društvo Madyamika, Srednja pot
  • Zen skupina
  • Budizem Diamantne poti
  • Kadamski budizem (Nova kadamska tradicija)

Število vernikov uredi

Popis prebivalstva iz leta 2002 ne navaja izrecno budistične veroizpovedi, marveč so jo združili pod naziv »orientalske veroizpovedi«, zato števila vernikov ni mogoče natančno določiti. V grobih ocenah omenjajo nekaj sto vernikov, kar je skladno s podatkom, da se je v popisu za orientalske vernike izreklo približno 1000 slovenskih državljanov.[3]

Viri in opombe uredi

  1. http://www.dharmaling.org/en/ljubljana-center Arhivirano 2008-11-12 na Wayback Machine. Budistični Tempelj v Ljubljani
  2. »Gozdni samostan Samanadipa«.
  3. »Popis 2002«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2007. Pridobljeno 28. avgusta 2007.