Bledi luskinar

Bledi luskinar
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi
Oddelek:	Basidiomycota
Razred:	Agaricomycetes
Red:	Agaricales
Družina:	Strophariaceae
Rod:	Pholiota
Vrsta:	P. lenta
Dvočlensko ime
	Pholiota lenta; (Pers.) Singer (1951)
Sinonimi
	Agaricus lentus; Pers. (1801);

Bledi luskinar (znanstveno ime Pholiota lenta) je gliva iz rodu luskinarjev (Pholiota).

Značilnosti

Klobuk bledega luskinarja je širok od 4 do 7 cm, konveksen in gladek. V vlažnem vremenu je zelo mazav in lepljiv, v mladosti prekrit z drobnimi vlaknastimi luskami, ki so še posebej izrazite v suhem vremenu in postajajo vedno bolj goste proti robu klobuka. Luske niso pritrjene in v starosti odpadejo. Prevladuje belkasta barva, v sredini je ilovnato oker. Razmeroma mesnat in trd.^[1]^[2]

Lističi so gosti, najprej belkasti, potem ilovnate barve. Neenakih dolžin, z vmesnimi lističi. So prirasli in se rahlo spuščajo po betu.^[1]

Bet je visok od 5 do 8 centimetrov, debel od 0,7 do 1 centimetra, valjast, pri dnu pogosto uvit in rahlo zadebeljen, poln, bel, pri dnu rjavkast ali rumenkast; prekrit z vlaknato belimi luskami, ki v starosti odpadejo. Nima obročka ali ostankov zastirala.^[1]^[2]

Meso je belkasto in žilavo. V spodnjem delu beta rjavkasto. Brez posebnega vonja, okus pa spominja na redkvico.^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

Bledi luskinarji rastejo konec poletja in jeseni v gozdovih na odpadlem listju ali iglicah in ostankih lesa. So razmeroma pogosti in razširjeni po celotni severni polobli.^[1]