Blaginja

Blaginja ali blagostanje,[1], imenovano tudi dobro počutje ali kakovost življenja, se nanaša na to, kar je samo po sebi dragoceno glede na nekoga. Blaginja osebe je torej tisto, kar je samo po sebi dobro za to osebo, kar je v lastnem interesu te osebe.[2] Blaginja se lahko nanaša na pozitivno in negativno blaginjo. Nasprotje pozitivne blaginje včasih imenujemo beda.[3] Izraz subjektivna blaginja označuje, kako ljudje doživljajo in ocenjujejo svoje življenje in se običajno meri s samoocenjevanjem na podlagi vprašalnikov.[4] Včasih razlikujemo različne vrste blaginje, npr. duševno, telesno, ekonomsko ali čustveno blaginjo.[5] Različne vrste blaginje so pogosto tesno povezane. Večja telesna blaginja (npr. ob zmanjšanju ali odpravi zasvojenosti) je na primer povezana z večjo čustveno blaginjo.[6] Večja ekonomska blaginja (npr. večje bogastvo) je pogosto povezana večjo čustveno blaginjo tudi v neugodnih razmerah, npr. ob pandemiji covida-19.[7][8] Blaginja ima osrednjo vlogo v etiki, saj naj bi bilo naše ravnanje vsaj do neke mere odvisno od tega, kaj bo izboljšalo ali poslabšalo življenje sočloveka.[5] Po teoriji velfarizma ni drugih vrednot razen blaginje.[2]

Dobro počutje otrok po uri likovnega pouka

SkliciUredi

  1. "Well-being vs. wellbeing". Grammarist. Pridobljeno dne 27. marca 2022.
  2. 2,0 2,1 Crisp, Roger (2017). "Well-Being". The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab, Stanford University. Pridobljeno dne 5. decembra 2020.
  3. Headey, Bruce; Holmström, Elsie; Wearing, Alexander (1. februar 1984). "Well-being and ill-being: Different dimensions?". Social Indicators Research (angleščina). 14 (2): 115–139. doi:10.1007/BF00293406. ISSN 1573-0921.
  4. Stone, Arthur A.; Mackie, Christopher (2013). "Introduction". Subjective Well-Being: Measuring Happiness, Suffering, and Other Dimensions of Experience (angleščina). National Academies Press (US).
  5. 5,0 5,1 Fletcher, Guy (2015). "Introduction". The Routledge Handbook of Philosophy of Well-Being. Routledge.
  6. Yang, Haiyang; Ma, Jingjing (2021-08-01). "How the COVID-19 pandemic impacts tobacco addiction: Changes in smoking behavior and associations with well-being". Addictive Behaviors (angleščina). 119: 106917. doi:10.1016/j.addbeh.2021.106917. ISSN 0306-4603. PMID 33862579 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  7. Yang, Haiyang; Ma, Jingjing (2021-06-01). "Relationship between wealth and emotional well-being before, during, versus after a nationwide disease outbreak: a large-scale investigation of disparities in psychological vulnerability across COVID-19 pandemic phases in China". BMJ Open (angleščina). 11 (6): e044262. doi:10.1136/bmjopen-2020-044262. ISSN 2044-6055. PMC 8184351 Preveri |pmc=vrednost (pomoč). PMID 34088706 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  8. Kahneman, D.; Deaton, A. (2010-09-21). "High income improves evaluation of life but not emotional well-being". Proceedings of the National Academy of Sciences (angleščina). 107 (38): 16489–16493. Bibcode:2010PNAS..10716489K. doi:10.1073/pnas.1011492107. ISSN 0027-8424. PMC 2944762. PMID 20823223.