Bitka pri El Alameinu
Bitka pri El Alameinu, ali natančneje druga bitka pri El Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijo. Trajala je od 23. oktobra do 3. novembra 1942. Po tej bitki si Nemci in Italijani v Severni Afriki niso več opomogli, medtem ko je za zaveznike pomenila začetek izgona sovražnika iz Afrike, do česar je prišlo pol leta kasneje, maja 1943.
| Bitka pri El Alameinu | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del druge svetovne vojne, Vojna v severni Afriki | |||||||
 Napad avstralske pehote med bitko pri El Alameinu | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
|
|
 Tretji rajh Italija | ||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
 Harold Alexander Bernard Montgomery |
Erwin Rommel Georg Stumme Ettore Bastico | ||||||
| Moč | |||||||
|
220.000 vojakov 1.029 tankov 750 letal 900 poljskih topov 1.401 protitankovskih topov |
116.000 vojakov 249 nemških tankov in 298 italijanskih tankov 275 nemških in 400 italijanskih letal 225 nemških letal nameščenih v Italiji in Grčiji | ||||||
| Žrtve in izgube | |||||||
|
2.350 mrtvih 8.950 ranjenih 2.260 pogrešanih 500 tankov 97 letal 111 topov Skupaj: 13.560 |
Nemčija: 1.149 mrtvih | ||||||
Ozadje
urediPrva polovica leta 1942 je bila v znamenju nemških uspehov. Z operacijami je v severni Afriki pričel Nemški afriški korpus, ki je konec 1941 izgubil vso Cirenajko. Erwin Rommel je svoje čete na novo opremil in 21. januarja 1942 začel ofenzivo. V tem času je prišlo do hudih nasprotij med nemškim in italijanskim poveljstvom: slednje ni hotelo sodelovati v nadaljnjih bitkah, dokler ne bi bil zavzet britanski otok Malta, do zavzema katerega ni nikoli prišlo. Nazadnje je Rommel osvojil Tobruk, bil dan kasneje na libijsko-egiptovski meji in napredoval proti Sueškemu kanalu, dokler ni 30. junija naletel na britansko zaporo, ki je bila zanj nepremagljiva. Obe armadi sta izčrpali svoje materialne rezerve, zato se je v zadnjih mesecih boja težišče preselilo na morje, kjer so Britanci s precej uspeha napadali italijansko-nemške konvoje. 23. oktobra je Montgomery začel bitko pri El Alameinu. Na razpolago je imel 230.000 mož in 1440 tankov, Rommel pa 80.000 vojakov in 540 tankov. Prve dni je Montgomery izgubil 600 tankov, a v naslednjih dneh je dobesedno zmlel nasprotnika. Nemci so se še naprej borili, vendar so Britanci prodrli in ujeli 10.000 Nemcev in 20.000 Italijanov, kljub temu pa je Rommel večji del sil rešil z umikom.
Američani so poslali prek morja 35.000 vojakov, Britanci 49.000 vojakov. Šlo je za velikansko izkrcavanje, ki pa ga Nemci kljub budnosti niso opazili. To izkrcavanje je bilo po zasnovi precejšna zmešnjava. V začetku se je izkrcalo na zares strateških krajih komaj 10.000 vojakov. Zato je bilo zelo pomembno, kako se bo držalo 120.000 vojakov v severni Afriki in močna francoska mornarica. Izkrcane zavezniške armade so bile slabo izurjene, neokretne, slabo vodene in njihove operacije so bile, kakor je takrat dejal poveljnik Eisenhower, »v nasprotju z vsemi operacijami in preskrbovalnimi metodami iz učbenikov in jih bodo v celoti obsojali vsi razredi vojnih akademij naslednjih 25 let«. Tako se je tudi na afriški celini leto 1942 končalo z nemškim porazom, vendar hkrati z obupnimi napori nadaljevati vojno, ki je ni bilo več mogoče dobiti.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi
- The fate of the Italians in the battle as reported by TIME MAGAZINE Arhivirano 2010-09-26 na Wayback Machine.
- The war time memories of Pvt. Sid Martindale 1st Battalion Argyll & Sutherland Highlanders Arhivirano 2007-12-12 na Wayback Machine.
- Official History of Australia in the Second World War Volume III - Tobruk and El Alamein Arhivirano 2007-09-08 na Wayback Machine. Chapters 14 -15
- The 3rd Hussars (9th Armoured Brigade) at El Alamein Arhivirano 2007-10-17 na Wayback Machine.
- Royal Engineers Museum Royal Engineers and Second World War (Deception and mine clearance at El Alamein)
- The History of the British 7th Armoured Division
- Desertwar