Odpre glavni meni

Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.

Bitka pri Akciju
Del vojne Antonija in Oktavijana
Battle of Actium-en.svg
Bitka pri Akciju: razpored enot
Datum 2. september 31 pr. n. št.
Prizorišče Jonsko morje, blizu sedanje Préveze v Grčiji
Izid prepričljiva Oktavijanova zmaga
Udeleženci
Oktavijanove rimske in zavezniške enote Ptolemajski Egipt
Mark Antonijeve rimske in zavezniške enote
Poveljniki
Mark Vipsanij Agripa Kleopatra VII.
Mark Antonij
Moč
250 galej
16.000 pešakov in 3.000 lokostrelcev
290 galej
30–50 transportnih ladij
20.000 pešakov
2.000 lokostrelcev
Žrtve
ubitih okoli 2.500 mož ubitih več kot 5.000 mož,
potopljenih ali zajetih 200 ladij

Mark Antonijeva vojska, ki naj bi štela 100.000 pešakov in 12.000 konjenikov, je poleti 31 pr. n. št. taborila na polotoku južno od ožine, ki je vodila v Ambracijski zaliv. Njegovo ladjevje približno 170 velikih in 200 majhnih ladij je bilo zasidrano v Ambracijskem zalivu. Oktavijanova vojska s približno 80.000 pešaki je taborila severno od ožine, njegovo ladjevje s približno 260 ladjami pod poveljstvom Marka Vipsanija Agripe pa je blokiralo izhod Antonijevega ladjevja na odprto morje. Grki so na Oktavijanovo spodbudo presekali Antonijeve oskrbovalne poti.

Antonijeva vojska je trpela zaradi pomanjkanja hrane, zato se je Antonij pod Kleopatrinim vplivom in z njeno pomočjo odločil za preboj skozi morsko ožino. Zgodaj zjutraj 2. septembra 31 pr. n. št. je izplul z ladjami, opremljenimi s katapulti, ki so bili manj učinkoviti kot Oktavijanovi, in napadel Agripo.

Bitka je bila dolgo časa neodločena, dokler se ni Kleopatra iz neznanega vzroka odločila, da se s svojimi 60 ladjami umakne z bojišča. Z njo je odšel tudi Mark Antonij, kar je dotolklo moralo njegove vojske. Njegovo ladjevje se je borilo do poznega popoldneva in se nato umaknilo v Ambracijski zaliv, kjer se je po sedmih dneh vdalo.

Zmaga je Oktavijanu omogočila utrditev oblasti v Rimu in rimskih provincah. Privzel je naslov princeps (prvi med enakimi) in bil nekaj let kasneje v senatu nagrajen z naslovom Augustus (globoko spoštovan). Naslov se je kasneje spremenil v ime, po katerem je znan še danes. Njegov prihod na položaj rimskega vladarja je pomenil konec Rimske republike in začetek Rimskega cesarstva.[1]

SklicUredi

  1. P.K. Davis, 100 Decisive Battles from Ancient Times to the Present: The World’s Major Battles and How They Shaped History, Oxford, Oxford University Press, 1999, str. 63.

ViriUredi

  • J.M. Horodyski, Military Heritage, 7, 1 (avgust 2005), str. 58–63, 78, ISSN 1524-8666.
  • A. Everitt (2006), Augustus: The Life of Rome's First Emperor, New York, Random House, ISBN 1-4000-6128-8.
  • E.S. Shuckburgh, A History of Rome to the Battle of Actium, New York, Macmillan and Co, 1917.