Bertrand de Thessy
Bertrand de Thessy je bil petnajsti veliki mojster Malteškega viteškega reda, * ni znano, † 1231, Akon, Sveta dežela.
Bertrand de Thessy | |
|---|---|
| Veliki mojster Malteškega viteškega reda | |
 Laurent Cars: Bertrand de Thessy | |
| Grb |  |
| Veliki mojster | 1228 – 1230 ali 1231 |
| Predhodnik | Guérin de Montaigu |
| Naslednik | Guérin Lebrun |
| Umrl | 1231 Akon, Sveta dežela |
| Poklic | vojskovodja |
Položaj velikega mojsta je nasledil od Guérina de Montaiguja leta 1228 in služil do leta 1230 ali 1231.[1] Nasledil ga je Guérin Lebrun.[2]
Friderik II.
urediIzvolitev Bertranda de Thessyja za velikega mojstra sovpada s prihodom cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. v Sveto deželo. Cesar se je vkrcal v Brindisiju 28. junija 1228 in po bivanju na Cipru od 21. julija do 3. septembra, da bi v svojo korist uredil vrhovno oblast na otoku, 7. septembra pristal v Akonu. Papež Gregor IX. je Friderika 29. septembra 1227 izobčil zaradi neizpolnjevanja njegovih križarskih zaobljub. Vsem kristjanom je prepovedal vstop v vse kraje, kamor bi stopil Friderik. Latinskega patriarha Gérolda iz Lausanne je prosil, naj razglasi obsodbo o izobčenju, vojakom pa ukazal, da mu odrečejo pokorščino. Thessy zato Friderika ni hotel priznati za jeruzalemskega kralja. Njegovemu zgledu je sledil mojster templjarjev Pedro de Montaigu. Tevtonski vitezi pod vodstvom Hermana von Salza niso bili vajeni neposlušnosti proti nemškemu suverenu in so cesarja v celoti podprli.[3]
Šesta križarska vojna
urediFriderik je 1228 prevzel oblast v Jaffi. Dan pred tem so mesto zapustili templjarji in hospitalci, ki so spoštovali papeževe ukaze. Oboji so negativno gledali tudi na Friderikovo sodelovanje s sultanom al-Kamilom. Cesar ni imel močne vojske in ni želel spopada, ampak pogajanja, ki so se uspešno končala 18. februarja 1229. Križarjem so bila vrnjena mesta Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. Sporazum naj bi začel veljati 24. februarja 1229 in veljal deset let, šest mesecev in deset dni. Dosežek je bil na prvi pogled velik, v resnici pa so muslimani obdržali vse ključne strateške točke. Cesar je dosegel svoj cilj vrniti se v Jeruzalem in se okronati za kralja, kar mu je uspelo 18. marca 1229. Friderik se je okronal kar sam, saj nihče ni želel prekršiti papeževih ukazov. Iz Jeruzalema se je vrnil v Akon in 1. maja 1229 odplul proti Italiji.[4]
Thessy je skupaj s templjarji in patriarhom Géroldom iz Lozane, ki je predstavljal duhovščino Svete dežele, zavrnil sprejetje sporazuma, saj sta bili iz njega izključeni kneževina Antiohija in grofija Tripoli. Interesi teh križarskih držav niso bili z ničemer zaščiteni. Nadaljnja težava je bila odločitev, da sta bili muslimanom prepuščeni dve krščanski svetišči: tempelj našega Gospoda (Omarjeva mošeja) in Salomonov tempelj (mošeja al-Aksa).[5] Avgusta 1229 je Gregor IX izdal papeško bulo latinskemu patriarhu, v kateri je ukazal, da morajo hospitalci ohraniti jurisdikcijo nad tevtonskimi vitezi kot kazen za njihovo sledenje cesarju Frideriku.[6]
Povojno obdobje
urediHospitalci in templjarji so izkoristili dejstvo, da so bili izključeni iz sporazuma, in so jeseni 1229 izvedli uspešen pohod na sever proti muslimanom v trdnjavi Montferrand in katastrofalen pohod na Hamo julija in avgusta 1230. Upanje se je vrnilo, ko je Friderik dosegel papežev preklic njegovega izobčenja 28. avgusta 1230 s sporazumom v Cepranu. Cesar je hospitalcem in templjarjem vrnil blago, zaplenjeno na Siciliji.
Thessy je umrl v Akonu leta 1231. Že leta 1230 ali najkasneje malo pred 1. majem 1231 ga je nasledil Guérin Lebrun.[7]
Sklici
uredi- ↑ Bernard de Thessy Arhivirano 2021-12-03 na Wayback Machine.. Masters of the Hospitallers (2020).
- ↑ Josserand 2009, str. 984, Bertrand de Thessy.
- ↑ Delaville Le Roulx 1904, str. ;160–166, Bertrand de Thessy et Guérin.
- ↑ Van Cleve 1969, str. 452.
- ↑ Van Cleve 1969, str. ;454–458.
- ↑ Phillips, Walter Alison (1911). "St John of Jerusalem, Knights of the Order of the Hospital of". In Encyclopædia Britannica. 24. (11th ed.). Cambridge University Press. str. 12–19.
- ↑ Demurger 2013, str. 539.
Viri
uredi- Abulafia, David (1992). Frederick II: A Medieval Emperor. Oxford University Press. ISBN 019508040-8.
- Asbridge, Thomas (2012). The Crusades: The War for the Holy Land. Simon & Schuster. ISBN 978-1-84983-688-3.
- Barker, Ernest (1923). The Crusades. Oxford University Press, London.
- Bronstein, Judith (2005). The Hospitallers and the Holy Land: Financing the Latin East, 1187-1274. Boydell Press. ISBN 9781843831310.
- Delaville Le Roulx, Joseph (1904). Les Hospitaliers en Terre Sainte et à Chypre (1100-1310). E. Leroux, Paris.
- Demurger, Alain (2013). Les Hospitaliers, De Jérusalem à Rhodes 1050-1317. Tallandier, Paris. ISBN 979-1021000605.
- Giles, Keith R. (1987). The Emperor Frederick II's Crusade, 1215 – c. 1231 (PDF). Ph.D Dissertation, Keele University.
- Harot, Eugène (1911). Essai d'armorial des grands maîtres de l'Ordre de Saint-Jean de Jérusalem. Collegio araldico.
- Josserand, Philippe (2009). Prier et combattre, Dictionnaire européen des ordres militaires au Moyen Âge. Fayard, Paris. ISBN 978-2213627205.
- Lock, Peter (2006). The Routledge Companion to the Crusades. Routledge. ISBN 0-415-39312-4.
- Murray, Alan V. (2006). The Crusades—An Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 978-1-57607-862-4.
- Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. Boydell & Brewer. ISBN 978-1843830382.
- Röhricht, Reinhold (1884). Annales de Terre Sainte, 1095-1291. E. Leroux, Paris.
- Runciman, Steven (1954). A History of the Crusades, Volume Three: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge University Press. ISBN 978-0521347723.
- Setton, Kenneth M. (1969). A History of the Crusades. Six Volumes. University of Wisconsin Press.
- Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Belknap Press. ISBN 978-0-674-02387-1.
- Van Cleve, Thomas C. (1969). The Crusade of Frederick II (PDF). A History of the Crusades (Setton), Volume II.[mrtva povezava]
- Vann, Theresa M. (2006). Order of the Hospital. The Crusades––An Encyclopedia, str. 598–605.
- Weiler, Björn K. U. (2006). Crusade of Emperor Frederick II (1227–1229). The Crusades––An Encyclopedia, str. 313–315.