Beloblazinasta zamazanka

Beloblazinasta zamazanka
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi
Oddelek:	Basidiomycota
Razred:	Agaricomycetes
Red:	Auriculariales
Družina:	Auriculariaceae
Rod:	Exidia
Vrsta:	†E. thuretiana
Dvočlensko ime
	Exidia thuretiana; (Lév.) Fr. (1874)
Sinonimi
	Tremella thuretiana Lév. (1848)

Beloblazinasta zamazanka (znanstveno ime Exidia thuretiana) je gliva iz rodu zamazank (Exidia).

Značilnosti

Beloblazinaste zamazanke tvorijo blazinaste želatinaste trosnjake velike okoli 1 cm.^[1] Posamezne gobice se hitro zružijo v skupino in pogosto potekajo po celotni dolžini odmrlih vej. So valovite ali nagubani in so belkaste barve, občasno z oker ali rožnatimi odtenki. Zgornja površina s trosi (himenij) je gladka in neprozorna. Lahko ima prašno prevleko.^[2]

Nima posebnega vonja in okusa.

Razširjenost in življenjski prostor

Rastejo na jeseni in pozimi na trohnečem lesu, najpogosteje na odpadlih bukovih vejah, a tudi na drugih listavcih kot so hrast, leska, jesen in jablana.^[3]

Mikroskopske značilnosti

Trosni prah je bele barve. Mikroskopske značilnosti so tipične za celoten rod zamazank (Exidia). Bazidiji, celice specializirane za proizvodnjo trosov, so elipsoidni, septirani (pregrajeni) in veliki 15–25 × 8–13 μm. Trosi so klobasaste oblike, vsebujejo drobne oljne kapljice, veliki 13–18 x 5.5–7 μm.^[4]

Podobne vrste

zvijugana drhtavka (Naematelia encephala) ima drugačno oblikovane trose.
prosojna jedrnica ((Myxarium nucleatum) je podobno obarvana, vendar nikoli ni nagubana in vsebuje vidne, bele, zrnate vključke. Razlikuje se tudi po pecljatih bazidijih.^[3]

Uporabnost

Neužitna.^[1]

Taksonomija

Vrsta je prvi opisal leta 1848 Joseph-Henri Léveillé kot Tremella thuretiana.^[5]

V rod zamazank (Exidia) jo je leta 1874 prenesel Fries.^[6]

Galerija slik

Trosnjak
Trosi
Klijoči trosi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Beloblazinasta zamazanka

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Jordan M. (2004). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. London: Frances Lincoln. str. 371. ISBN 0-7112-2378-5.
↑ Rea C. (1922). British Basidiomycetae: A Handbook to the Larger British Fungi. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 735.
↑ ^3,0 ^3,1 Reid DA. (1970). »New or interesting records of British hymenomycetes. IV«. Transactions of the British Mycological Society. 55 (3): 413–441. doi:10.1016/s0007-1536(70)80062-6.
↑ Breitenbach J, Kranzlin F (1985). Fungi of Switzerland: Non Gilled Fungi: Heterobasidiomycetes, Aphyllophorales, Gastromycetes. Zv. 2. Lucerne: Verlag Mykologia. str. 64. ISBN 3-85604-220-2.
↑ Léveillé JH. (1848). »Fragments mycologiques«. Annales des Sciences Naturelles, Botanique. III (v francoščini). 9: 119–144.
↑ Fries EM. (1874). Hymenomycetes europaei (v latinščini). Typis descripsit ed. Berling. str. 694.

[Jordan2004-1] 1,0 ^1,1 Jordan M. (2004). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. London: Frances Lincoln. str. 371. ISBN 0-7112-2378-5.

[Rea1922-2] Rea C. (1922). British Basidiomycetae: A Handbook to the Larger British Fungi. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 735.

[Reid1970-3] 3,0 ^3,1 Reid DA. (1970). »New or interesting records of British hymenomycetes. IV«. Transactions of the British Mycological Society. 55 (3): 413–441. doi:10.1016/s0007-1536(70)80062-6.

[Breitenbach1986-4] Breitenbach J, Kranzlin F (1985). Fungi of Switzerland: Non Gilled Fungi: Heterobasidiomycetes, Aphyllophorales, Gastromycetes. Zv. 2. Lucerne: Verlag Mykologia. str. 64. ISBN 3-85604-220-2.

[Leveille1848-5] Léveillé JH. (1848). »Fragments mycologiques«. Annales des Sciences Naturelles, Botanique. III (v francoščini). 9: 119–144.

[Fries1874-6] Fries EM. (1874). Hymenomycetes europaei (v latinščini). Typis descripsit ed. Berling. str. 694.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]