Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica
Bazilika Bistriške Matere Božje v Mariji Bistrici na Hrvaškem je bazilika in hrvaško narodno romarsko središče Matere Božje. Je najbolj znano in najbolj obiskano svetišče na Hrvaškem.[1] Spomin na Marijo Bistriško v Katoliški cerkvi na Hrvaškem praznujejo 13. julija.[1][2] Bazilika je zavarovana kulturna dobrina kot sakralna stavbna dediščina.[3]
| Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica | |
|---|---|
Bazilika Majke Božje Bistričke | |
 | |
| Kraj | Marija Bistrica |
| Država |  Hrvaška |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Spletna stran | www.svetiste-mbb.hr |
| Zgodovina | |
| Status | narodno romarsko središče |
| Arhitektura | |
| Kulturna dediščina | nepremična kulturna dobrina, sakralna arhitekturna dediščina |
| Arhitekt | Friedrich von Schmidt, Hermann Bollé |
| Vrsta arhitekture | gotika, barok, renesansa, historicizem |
| Uprava | |
| Nadškofija | Zagreb |
| Metropolija | Zagreb |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Dražen Kutleša |
| Rektor | Domagoj Matošević |
V seznamu župnij Škofije Zagreb (1334) je navedena bistriška župnija s cerkvijo sv. Petra (ecclesia beati Petri de Biztricha).[2] Po odkritju votivnega lesenega gotskega kipa Marije z detetom leta 1684 (ki je bil znan iz začetka 16. stoletja, od leta 1545 pa je bil zaradi osmanske nevarnosti skrit v steni bistriške cerkve) in številnih zapisanih čudežih, povezanih s tem kipom v 18. stoletju, je bil spremenjen patrocinij župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ki je odtlej posvečena Blaženi Devici Mariji. Z odkritjem kipa se je Marijino češčenje hitro razširilo in Bistrica se je hitro razvila kot marijansko svetišče in romarski kraj.[2]
Cerkev v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče leta 1715, ko je Hrvaški sabor zgradil veliki zaobljubni oltar in s tem potrdil pobožnost hrvaškega ljudstva do Bistriške Matere Božje.[4] Bistriški župnik Juraj Žerjavić je dal cerkev in župnijsko hišo z arkadami dozidati in prezidati po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja. Nova cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu in romantičnem historizmu.[4]
4. decembra 1923 je papež Pij XI. podelil cerkvi Bistriške Matere Božje status manjše bazilike.[2][4] 15. avgusta 1971 je bil v Mariji Bistrici XIII. mednarodni marijanski kongres. Istega leta je Jugoslovanska škofovska konferenca razglasila baziliko za hrvaško narodno marijansko romarsko središče.[2][4]
Baziliko je oktobra 1998 obiskal papež Janez Pavel II. in tam nekdanjega zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca razglasil za blaženega.[2][4]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Bačić, Marija: Majka Božja Bistrička hkm.hr. Hrvaška katoliška mreža. Objavljeno 13. julij 2019
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Marija Bistrica enciklopedija.hr. Hrvaška enciklopedija. Leksikografski inštitut Miroslava Krleže: Zagreb, 2013 – 2024.
- ↑ Crkva sv. Marije Bistričke Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Croatian National Shrine of Saint Mary of Marija Bistrica zg-nadbiskupija.hr. Nadškofija Zagreb.