Balasagun je bil starodavno sogdijsko mesto v Čujski dolini med Biškekom in jezerom Isik Kul v sedanjem Kirgizistanu. Ustanovili so ga Sogdijci, ljudstvo iranskega porekla. Sogdijski jezik se je v mestu govoril vse do 11. stoletja.[1]

Balasagun
Gobalik
Mesto
Buranski stolp
Buranski stolp
Balasagun Gobalik se nahaja v Kirgizistan
Balasagun Gobalik
Balasagun
Gobalik
Položaj Balasaguna na karti Kirgizistana
Koordinati: 42°44′51″N 75°14′54″E / 42.74759°S 75.248425°V / 42.74759; 75.248425
Država Kirgizistan
RegijaČuj
StanjeV ruševinah
UstanoviteljSogdijci

Od 10. stoletja do začetka 12. stoletja je bil prestolnica Karakanidskega in nato Karakitajskega kanata. Leta 1218 so ga osvojili Mongoli in ga preimenovali v Gobalik – Lepo mesto.

Balasaguna se ne sme zamenjati s Karabalgasunom v Mongoliji, ki je bil prestolnica Ujgurskega kaganata.

Mesto je bilo ustanovljeno v 9. stoletju in je kot glavno politično in gospodarsko središče Čujske doline kmalu izpodrinilo Sujab. Njegova blaginja se je po mongolski osvojitvi zmanjšala. Domneva se, da je bil v 11. stoletju v mestu rojen Pesnik Jusuf Ima Hadžib, znan po hvalnici Kutadgu Bilig. V mestu je živelo veliko krščanskih nestorijanov. Eno od njihovih pokopališč je bilo v rabi še v 14. stoletju.[2] Od 14. stoletja je Balasagun vas z obilo ruševin 12 km jugovzhodno od Tokmoka.

Burana na robu Tokmoka in 6 km od sedanje vasi Balasagun je bila nekoč zahodni del starodavnega mesta. V njej je Buranski stolp in polje človeku podobnih kamnitih stelbal-balov. Buranski stolp je porušen minaret, zgrajen v 11. stoletju. Visok je 24 m, ko je bil zgrajen pa je meril 46 m. Poškodovali so ga predvsem potresi v preteklih stoletjih. Stolp v sedanjem stanju je rezultat obširne obnove v 1970. letih.

Sklica uredi

  1. Barthold, W. Balāsāg̲h̲ūn or Balāsaḳūn. Encyclopaedia of Islam. Uredniki: P. Bearman , Th. Bianquis , C.E. Bosworth , E. van Donzel and W.P. Heinrichs. Brill, 2008. Brill Online. Universitetsbibliotek Leiden, marec 2008.
  2. Klein W. Das nestorianische Christentum an den Handelswegen durch Kyrgyzstan bis zum 14 Jh. Silk Road Studies III, Brepolis, 2000.