Bălți stepa

Bălți stepa (romunsko Stepa Bălțului), tudi Beltsy Steppe (rusko Бельцкая степь) je gričevnato območje z nekaj drevesi (razen tistih v bližini rek Dnester, Răuta ter številnih jezer in potokov), kjer prevladujejo kmetijsko obdelana zemljišča, občasno pa tudi trave in grmičevja, v severnem delu Moldavije. Zanj so značilni zmerni, a nestabilni letni časi, praviloma vroča poletja in mrzle zime.

Bălți stepa ima skupno površino 1920 km², od tega je 2,7 % (51 km²) gozdov. Regija je, tako kot ostala Moldavija, tradicionalno kmetijsko območje, ki mu daje prednost več dejavnikov, kot je černozjom (črna zemlja).

Neokrnjeno naravno bogastvo severne Moldavije je postalo znano kot Bălți stepe šele v začetku dvajsetega stoletja.

Obseg in topografija

Kot geografsko območje je Bălți stepe ena od treh komponent Moldavske nižine, ki je ena od šestih komponent Moldavske planote. Kljub imenu stepa Bălți ni ravnina, ampak območje, posejano s griči.

V Moldaviji, Bălți stepo, 1920 km² in dolino Srednjega Pruta, 2930 km², včasih skupaj imenujejo Moldavska nižina, vendar je treba opozoriti, da se v Romuniji slednji izraz uporablja kot sinonim za planoto Jijia. Pred letom 1940 je izraz pomenil nižino Jijia plus dolino Srednji Prut in stepo Bălți, ker imajo tri regije enak relief in naravno vegetacijo. Da bi bile stvari še bolj zapletene, sta v Moldaviji včasih Bălți stepa in dolina Srednjegai Pruta združena v en izraz, Bălți stepa. Skupaj pokrivajo občino Bălți, okrožja Glodeni, Rîșcani in Fălești ter dele okrožij Drochia, Sângerei in Ungheni.

Vode Bălți stepe tečejo v reko Răut, medtem ko vode doline Srednjega Pruta tečejo v reko Prut.

Bălți stepa ima nadmorsko višino približno 200 m, nižje od okoliške srednjemoldavske planote (na jugu) in Dnestrskega hribovja (na severu in vzhodu). Za okoliške hribe so značilne globoke soteske, izraza ravnina in stepa pa se uporabljata za označevanje dejstva, da je območje med hribovji vidno bolj pusto in manj nagnjeno.

Vegetacija in kmetijstvo

Tradicionalna naravna vegetacija tega območja položnih gričev je bila gozdna stepa. Danes pa se intenzivno obdeluje in je zato prikazana kot stepa.

Regija je tradicionalno kmetijsko območje, ki mu daje prednost več dejavnikov, kot so črna zemlja (zemlja z zelo visoko naravno rodovitnostjo), tradicija in visoka stopnja krčenja gozdov v 19. stoletju. Več kot 80 % zemljišč se uporablja za intenzivno kmetijstvo, manj kot 3 % pa je gozdov.

V regiji se gojijo poljščine, zelenjava, komercialne rastline (kot je tobak), sadno drevje (kot so jablane), krma za živino, občasno pa grozdje, krompir in jagodičevje. Kmetijstvo pretežno prevladuje v tradicionalni vegetaciji, (listnatih) gozdovih in občasno v gozdnih stepah. Živalski svet regije predstavljajo zajci, srne, štorklje, gosi in race, vendar se je v zadnjem pol stoletja število teh vrst zmanjšalo, ker je ostalo le nekaj gozdnih habitatov. Tradicionalno za območje je konjereja, v dvajsetem stoletju se je Bălți stepa specializirala za živinorejo (krave, ovce) in perutnino.

Pridelujejo dve sorti ozimnega ječmena Auriu in Sokor, ki ga proizvaja Raziskovalni inštitut Bălți "Selecția", specializiran za poljske pridelke. V razmerah nestabilnega vlaženja Bălți stepe so zelo produktivni.

Pesniki in osebnosti o Bălți Steppe

• V 5. stoletju pred našim štetjem je Herodot obiskal podeželje med rekama Dnester in Prut in opisal kraj kot »ravnino z globoko črno zemljo, bogato s travo in dobro namakano«.
• Litovski princ Vladislav II. Poljski Jagielo je o Moldaviji govoril kot o »bogati in plodoviti državi«.
• Po pričevanju Benečana Mateusa de Murana je bila »država zelo dobro locirana, bogata z živino in vsemi vrstami sadja, pašniki so popolni«.
• Bogati naravni viri Moldavske/Bălți stepe so vedno privabljali nomade. Prebivalci Moldavske/Bălți stepe so v begu pred uničujočimi vpadi zapustili zaležena mesta in se skrili v gozdove. Francoski vitez Guilbert de Lannoy, ki je te kraje obiskal leta 1421, je omenil nepomembno prebivalstvo regije: »premikali smo se skozi velike puščave«.
• Svetovalec madžarskega kralja Georgea Reihersdorfa (sredina 16. stoletja) se je pritoževal nad potovanjem po »praznih, nenaseljenih deželah«. Leta 1541 je izdelal prvo geografsko karto (ohranjeno do danes) Moldavske kneževine, na kateri sta prikazani reki Dnester in Prut ter mesta in druga območja, poudaril pa je tudi velike stepe.
• Zemljevid Moldavije je narisal nemški diplomat Sigismund von Herberstein. Na njegovem zemljevidu so vidni brezlesni prostori - Bălți stepe na severu in Bugeac Steppe na jugu.
• V 17. stoletju sta romarja Pavel Aleppskii (sirski diakon) in Ioan Lukianov (ruski duhovnik) potovala na poti v Sveto deželo skozi Moldavijo/Bălți stepo. Ta dva popotnika sta bila presenečena nad katastrofalnim stanjem dežele, ki je nekoč cvetela: »Bolje, da ne bo opustošena, saj drugega takega ni mogoče najti, lahko prinese kakršno koli«.
• Angleški popotnik John Bell, ki je obiskal tudi Moldavijo/Bălți stepo, in pisal o plodnih tleh in »majhnih lepih mestih« – govoril o Bălțiju in drugih krajih, ki ležijo ob Răutu.
• Ruski geograf K. Laksman je opisal Bălți stepe v začetku 19. stoletja: »Na severu je stepa, kjer skoraj sploh ni dreves. Na severozahodu stepa ni tako brez gozda«.
• Znanstvenik K. Arseniev je omenil, da je sever Besarabije »pristna mešanica sušnih step z najbolj rodovitnimi pašniki, bogatimi travniki in vrtovi«.
• Popotniki in učenjaki so bili presenečeni nad kontrastom med bogatimi naravnimi viri Moldavske/Bălți stepe in njeno nizko populacijo v vojni raztrganem 18. stoletju, pogubnim stanjem kmetijstva ter revščino lokalnega prebivalstva.
• »Puščava, odpadki, gola stepa ... Naselitev med neomejenimi prostranstvi Bălți stepe se ni zgodila v skladu z logiko, ampak proti njej. Življenje oddaljenih prednikov Balțirjev je bilo polno težav in križev, vendar so uspelo se upreti.«
• »Moldavska polja, kot jih opisujejo tako stari kot sodobni pisci, so velika po svoji rodovitnosti, daleč presegajo bogastvo gora« (Dimitrij Cantemir, Descriptio Moldaviae)
• »Ali bo kdo opisal besarabske stepe, res si zaslužijo opis. Za to pa je potreben talent nepozabnega Gogolja, ki nam je tako lepo upodobil stepe svoje domovine. In besarabske stepe niso nič manj lepe.« (Constantin Stamati-Ciurea)

Prebivalstvo

Prve človeške naselbine so se pojavile na ozemlju Bălți stepe v starih časih. Arheološka izkopavanja pričajo, da so se ljudje tu naselili že v kameni dobi.

Zunanje povezave

• Moldova Topography and Drainage