Avstralski morski lev

Avstralski morski lev (znanstveno ime Neophoca cinerea), znan tudi kot avstralski tjulenj, je vrsta morskega leva, ki je edini endemit plavutonožcev v Avstraliji.[2] Je edina še živeča vrsta v rodu Neophoca, izumrli pleistocenski novozelandski morski lev Neophoca palatina pa edini znani bližnji sorodnik.[3] S populacijo, ocenjeno na približno 14.730 osebkov, jih je Zakon o ohranjanju divjih živali Zahodne Avstralije (1950) navedel kot »potrebne posebne zaščite«. Njihov status ohranjenosti je označen kot ogrožen. Ti plavutonožci so posebej znani po svoji nenormalnih ciklih razmnoževanja, ki se razlikujejo med 5-mesečnim ciklom razmnoževanja in 17- do 18-mesečnim sezonskim ciklom razmnoževanja, v primerjavi z drugimi plavutonožci, ki ustrezajo 12-mesečnemu ciklu.[2] Samice so srebrne ali rjave barve s kremnim spodnjim delom trebuha, samci pa so temno rjavi z rumeno grivo in so večji od samic.

Avstralski morski lev

odrasel samec s haremom
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
(nerangirano) Pinnipedia (plavutonožci)
Družina: Otariidae (uhati tjulnji)
Poddružina: Otariinae (morski levi)
Rod: Neophoca
Vrsta: N. cinerea
Znanstveno ime
Neophoca cinerea
(Péron, 1816)
Območje razširjenosti
Območje razširjenosti

Sklici uredi

  1. Goldsworthy, S.D. (2015). »Neophoca cinerea«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2015: e.T14549A45228341. doi:10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T14549A45228341.en. Pridobljeno 12. novembra 2021.
  2. 2,0 2,1 Gales, NJ; Cheal, AJ; Pobar, GJ; Williamson, P (1. januar 1992). »Breeding biology and movements of Australian sea lions, Neophoca cinerea, off the west coasst of Western Australia«. Wildlife Research. 19 (4): 405–415. doi:10.1071/wr9920405.
  3. Churchill, Morgan; Boessenecker, Robert W. (16. junij 2016). »Taxonomy and biogeography of the Pleistocene New Zealand sea lion Neophoca palatina (Carnivora: Otariidae)«. Journal of Paleontology. 90 (2): 375–388. doi:10.1017/jpa.2016.15. S2CID 88990647.

Zunanje povezave uredi