Aukštojas je najvišja točka Litve.[2] Nahaja se v višavju Medininkai, približno 24 km jugovzhodno od glavnega mesta Vilna. Višina Aukštojasa je bila natančno izmerjena leta 2004 in znaša 293,84 metra. Meritev je opravil Inštitut za geodezijo na Tehnični univerzi Vilnius Gediminas z uporabo GPS tehnologije. Pred tem merjenjem je bil za najvišjo točko v Litvi štet hrib Juozapinė, ki meri 292,7 m.[3][4] Aukštojas in Juozapinė sta oddaljena približno 500 metrov drug od drugega.

Aukštojas
Kamen na vrhu, označen z novo določeno višino 294 m.
Najvišja točka
Nadm. višina293,84 m [1]
SeznamNajvišja točka države
Koordinate54°31′46″N 25°38′4″E / 54.52944°N 25.63444°E / 54.52944; 25.63444
Geografija
Aukštojas se nahaja v Litva
Aukštojas
Aukštojas
Litva
LegaMedininkai, Litva
Gorovjevišavje Medininkai
Geologija
Tiphrib

Na vrhu hriba je borov gozd, ki je značilen za celotno regijo Medininkai.

Ime »Aukštojas« je predlagal Libertas Klimka, profesor zgodovine na pedagoški univerzi v Vilni. Ta predlog je bil del natečaja, katerega cilj je bil izbrati najprimernejše ime za novo odkrito najvišjo točko v Litvi. Aukštejas (Aukštojas, Aukštujis) je bil eno najpomembnejših božanstev v stari litovski mitologiji; veljal je za stvarnika sveta.[5][6] Hrib so 'krstili' 20. junija 2005 na neuradni slovesnosti. Ime je uradno odobril občinski svet regije Vilna 18. novembra 2005.

Alternativno ime, 'Aukštėjas', je Državna komisija za litovski jezik zavrgla z utemeljitvijo, da njegova končnica ("-ėj-") ni standardna raba za imena krajev.

Poglej tudi

uredi
  • Kruopinė, ki je bil prav tako nekoč označen kot najvišja točka

Sklici

uredi
  1. »Aukstojas, Lithuania«. Peakbagger.com. Pridobljeno 3. avgusta 2014.
  2. Krupick, Rimantas. »Kurios kalvos Lietuvoje aukščiausios?«. Lietuvos Geografijos Mokytoju Asociacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007.
  3. »The Hill of Aukštojas«. Trakai and Vilnius Tourism Information Centre.
  4. Disease and Environmental Alert Reports (DEAR) (v angleščini). U.S. Armed Forces Medical Intelligence Center. Epidemiology and Environmental Health Division. 1996. str. 1.
  5. Vėlius, Norbertas (1989). The World Outlook of the Ancient Balts (v angleščini). Mintis Publishers. str. 54. ISBN 978-5-417-00027-0. Pridobljeno 16. oktobra 2023.
  6. Jaskievicz, Walter C. (1952). A Study in Lithuanian Mythology: Jan Xx Lasicki's Samogitian Gods (v angleščini). Pridobljeno 16. oktobra 2023.

Zunanje povezave

uredi