Ata-Malik Džuvejni
Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),[8] * 1226, Azadvar, Veliki Horasan, † 5. marec 1283, Azerbajdžan.
| Ata-Malik Džuvejni | |
|---|---|
| عطاملک جوینی | |
 Džuvejnijeva upodobitev bitke pri Alamutu | |
| Guverner Bagdada | |
| Na položaju 1259 – ni znano | |
| Predhodnik | Guo Kan[1][2][3][4][5] |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 1226[6][7] Azadvar, Veliki Horasan |
| Smrt | 5. marec 1283 Azerbajdžan |
| Narodnost | perzijska |
| Poklic | zgodovinar, pisar, pesnik, politik, katib |
| Vojaška služba | |
| Pripadnost | Mongolsko cesarstvo, Ilkanat |
Zgodnje življenje uredi
Rojen je bil v Džuvejnu, mestu v Horasanu v vzhodni Perziji. Stari oče in oče Baha al-Din sta bila sahib-divana, ministra za finance Dželala ad-Din Manguberdija oziroma Ogedej kana. Baha al-Din je bil okoli leta 1246 tudi namestnik svojga neposrednega nadrejenega emirja Arguna, katerega naloga je bila nadzirati veliko ozemlje, vključno s Kraljevino Gruzijo.
Kariera uredi
Ata-Malik je postal pomemben državni uradnik, tako kot njegova prednika. Dvakrat je obiskal mongolsko prestolnico Karakorum in na enem od obiskov leta 1252 ali 1253 začel pisati zgodovino mongolskih osvajanj.[8] Z ilkanom Hulegujem je bil na vojnem pohodu leta 1256 in bil po zavzetju Alamuta zadolžen za reševanje dela njegove slavne knjižnice. Huleguja je spremljal tudi med obleganjem Bagdada leta 1258 in bil naslednje leto imenovan za guvernerja Bagdada, Spodnje Mezopotamije in Huzestana.[8] Okoli leta 1282 je prisostvoval na mongolskem kurultaju (skupščina) na pašnikih Ala-Tak severno od Vanskega jezera v severovzhodni Anatoliji. Naslednje leto je v Muganu li Arranu v Azerbajdžanu umrl.
Delo in zapuščina uredi
Džuvejni je bil spreten vodja, vendar je imel tudi vplivne sorodnike. Žena Hošak je bila hči Avaga Mhargrdzelija, visokega konstabla Gruzije, in Gvance, plemkinje, ki je kasneje postala kraljica Gruzije. Brat je bil vplivni Šams al-Din Mohamed Sahib-Divan, ki je pod Hulegujem in Abaka kanom služboval kot minister za finance.
Džuvejnijev položaj na dvoru in družinske zveze so mu omogočile dostop do podatkov, ki za druge zgodovinarje niso bili dostopni. Njegova zgodovina Tarīkh-i Jahān-gushā se iz neznanih vzrokov konča z letom 1260, se pravi več kot dvajset let pred njegovo smrtjo.
Standardna izdaja Džuvejnijeve zgodovine je bila objavljena pod naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā v Leidenu in Londonu (1912-1937). Leta 1997 je bil objavljen nov angleški prevod Johna Andrewa Boyla z naslovom The History of the World Conqueror (Zgodovina osvajalca sveta).
Sklici uredi
- ↑ Colin A. Ronan (1995). The Shorter Science and Civilisation in China. Zv. 5 of The Shorter Science and Civilisation in China: An Abridgement of Joseph Needham's Original Text (ilustrirana izd.). Cambridge University Press. str. 250. ISBN 0-521-46773-X. Pridobljeno 28. novembra 2011.
- ↑ Thomas Francis Carter (1955). The invention of printing in China and its spread westward (2 izd.). Ronald Press Co. str. 174. Pridobljeno 28. novembra 2011.
- ↑ Thomas Francis Carter (1955). The invention of printing in China and its spread westward (2 izd.). Ronald Press Co. str. 171. Pridobljeno 28. junija 2010.
- ↑ Jacques Gernet (1996). A history of Chinese civilization. Cambridge University Press. str. 377. ISBN 0-521-49781-7. Pridobljeno 28. oktobra 2010.
- ↑ Lillian Craig Harris (1993). China considers the Middle East (ilustrirana izd.). Tauris. str. 26. ISBN 1-85043-598-7. Pridobljeno 28. junija 2010.
- ↑ Mednarodna standardna oznaka imena — 2012.
- ↑ LIBRIS — 2018.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Woolf, Daniel (17. februar 2011). A Global History of History. Cambridge University Press. str. 126. ISBN 978-0-521-87575-2.
Viri uredi
- Biran, Michal (2009). »JOVAYNI, ṢĀḤEB DIVĀN«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XV, Fasc. 1. str. 71–74.
- Rajabzadeh, Hashem (2009). »JOVAYNI FAMILY«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XV, Fasc. 1. str. 61–63.
- Ashraf, Ahmad (2006). »Iranian identity iii. Medieval Islamic period«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XIII, Fasc. 5. str. 507–522.