Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško

Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu je potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zaliva na skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Muri na severovzhodu.

Javno zaslišanje na Stalnem arbitražnem sodišču 2. junija 2014

Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine.[1]

Slovenija se je obvezala razsodbo spoštovati, saj je arbitražni sporazum zavezujoč za obe državi, hrvaška stran pa je že julija 2015 enostransko razglasila, da izstopa iz postopka.[2] To se je zgodilo po objavi prisluhov telefonskega pogovora med slovenskim arbitrom in predstavnico vlade o zaupnih delih postopka in domnevnih načrtih vplivanja na druge arbitre.[3][4] Sodišče je po odstopu in nadomestitvi slovenskega arbitra nadaljevalo z delom in konec junija 2017 tudi izreklo razsodbo, hrvaški predstavniki pa so že pred tem v javnosti zagovarjali stališče, da arbitraža zanje »ne obstaja«.[5][6] Vprašanje uveljavljanja razsodbe ostaja odprto.

Sodišče je v svoji končni odločbi jasno povedalo, da sta arbiter in agentka Republike Slovenije kršila določila arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in načela arbitraže, vendar je hkrati povedalo tudi, da kršitve niso bile tako hude, da bi vplivale na končno odločitev sodišča in da sodišče ne bi nadaljevalo s svojim delom in odločilo o poteku meje med državama. Prav tako so bili po kršitvi iz spisa umaknjeni vsi prispevki, tako pisni kot ustni, slovenskega arbitra dr. Sekolca, in tudi vsi prispevki hrvaškega arbitra g. Vukasa, ki je med sodelovanjem v arbitražnem tribunalu bival na hrvaškem veleposlaništvu na Nizozemskem, kar je vedelo tudi sodišče, in je po 'izstopu' Hrvaške iz postopka tudi sam odstopil kot arbiter.[navedi vir]

Sklici in opombe

uredi
  1. »Sodišče odločalo po mednarodnem pravu«. Delo. 30. junij 2017. Pridobljeno 1. julija 2017.
  2. »Cerar in Plenković v Bruslju: Slovenija bo arbitražo spoštovala, za Hrvaško je to preteklost«. Večer. 22. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2017. Pridobljeno 1. julija 2017.
  3. »Sekolec in Drenikova podala odstopni izjavi«. Delo. 23. julij 2015. Pridobljeno 1. julija 2017.
  4. »Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije«. MMC RTV-SLO. 27. julij 2015. Pridobljeno 1. julija 2017.
  5. Bernik, Tina; Hladnik Milharčič, Ervin (24. junij 2017). »Kolinda Grabar Kitarović: Arbitraža ne obstaja«.
  6. »Hrvaški premier v Bruslju dejal, da je arbitraža zanje stara zgodba, Cerar govoril z Merklovo«. 24ur.com. 22. junij 2017. Pridobljeno 1. julija 2017.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi