Anita (hetitski kralj)

Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali. Med njegovim vladanjem je bilo napisano najstarejši znano besedilo v hetitskem jeziku.

Anita
Kralj Kušare
Portret
Vladanjeokoli 17. stoletja pr. n. št. (kratka kronologija)
PredhodnikPithana
NaslednikTudhalija (?)
Rojstvo17. stoletje pr. n. št.
Smrtcca. 1740 pr. n. št.
OčePithana[1]

Njegov visok uradnik (rabi simmiltim) se je imenoval Peruva.[2]

Življenjepis

uredi

Anita je vladal v 17. stoletju pr. n. št. in bil avtor tako imenovanega Anitovega besedila (CHT 1.A), najstarejšega znanega besedila v hetitskem jeziku.[3] Zapis je hkrati tudi najstarejše besedilo v kakšnem indoevropskem jeziku. Zdi se, da je besedilo klinopisni prepis Anitovega napisa v Kanešu. Sestavil ga je morda Hatušili I., eden od prvih kraljev Hatuše.

Anitovo besedilo kaže, da je njegov oče osvojil Nešo (Kaneš, Kültepe), ki je postala pomembno mesto v kraljestvu Kušara.[4] Anita je porazil Huzijo, zadnjega znanega kralja Zalpuve, in hatskega kralja Pijustija in osvojil njegovo prestolnico na prostoru kasnejše hetitske prestolnice Hatuše. Pijustijevo prestolnico je do tal porušil in prostor posejal s plevelom[5] in ga preklel.[6]

Anitovo ime je skupaj z imenom njegovega očeta zapisano na bodalu, najdenem v Kültepeju. Ime se pojavlja tudi v drugih besedilih iz Kültepeja in kasnejšem hetitskem izročilu.

Sklici

uredi
  1. "Reign of Anitta", Hittites.
  2. Klaas R Veenhof (2008). Mesopotamia: The Old Assyrian Period. Vandenhoeck & Ruprecht. str. 145.
  3. Didact, DE: Uni. Frankfurt.
  4. Kuhrt, Amélie (1995). The Ancient Near East (Volume I.). London and New York: Routledge. str. 226−27. ISBN 0-415-16763-9.
  5. S.P.B. Durnford, J. R. Akeroyd. "Anatolian marashanha and the many uses of Fennel". Anatolian Studies 55 (2005): 1-13. ISSN 0066-1546.
  6. William James Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. Routledge. str. 293.
Anita (hetitski kralj)
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Pithana
Kralj Kušare
17. stoletje pr. n. št.
(kratka kronologija)
Naslednik: 
Tudhalija (?)