Anica Perpar
Anica Perpar, slovenska pesnica, * 7. september 1946, Gorje pri Cerknem.
Anica Perpar | |
|---|---|
| Rojstvo | 7. september 1946 (77 let) ali 1946[1] Gorje |
| Poklic | pesnica, učiteljica, pisateljica |
| Narodnost |  Slovenka |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
Piše pesmi in prozo za odrasle in otroke. Napisala je tudi kratko radijsko igro Slepi čas. Je mama novinarke Saše Perpar.
Življenje
urediZgodnja otroška leta je preživela v Srbiji, nato pri babici v Gorjah, kasneje se je družina preselila v Tolmin, kjer je obiskovala in zaključila učiteljišče. Prvo službo je dobila v Logu pod Mangartom, nato je do upokojitve učila na osnovni šoli v Logatcu.
Delo
urediLiteratura za odrasle
urediPesmi je najprej objavljala v revijah Sodobnost, Primorska srečanja, Književni listi, Reviji 2000, Mladiki in dunajskem Logu. V italijanščini je nekaj pesmi izšlo v prevodu Jolke Milič v revijah Le voci della Luna, Perimmagine in Nuovo conrappunto, v nemščini pa v prevodu Milene Merlak. Prvo pesniško zbirko Pajčevinke je izdala v samozaložbi, sledile so še štiri pesniške zbirke. Irena Novak Popov je o njenih pesmih zapisala: "Neizčrpana, prvinska, kultivirana govorica najprej predstavlja spomin na domače okolje, usode preprostih ljudi, njihove radosti in stiske, ob zgodovini in osebnih zgodbah odstira globlja bivanjska vprašanja, vse pa je uokvirjeno v estetizirane krajinske podobe, domačno naravo, mestne vedute in spomenike, presijane s čustveno svetlobo."[2] Goran Dekleva je o zbirki Ženske pesmi zabeležil, da so "zapisne s svojevrstno senzibilnostjo, saj jih zaznamuje osebno obeležen odnos do sveta"[3] Napisala je tudi radijsko igro Slepi čas.[4] Leta 2016 je bila za roman Jesen v Piranu nominirana za nagrado svetlobnica.[5]
Literatura za otroke
urediPesmi za otroke objavlja v revijah Cicido, Ciciban in Kekec. Objavila jih je tudi v knjigah. Nekaj otroških pesmic je uglasbenih: Žabjo zgodbo je uglasbil Lojze Kranjčan,[6] Ciciškrata Larisa Vrhunc in Srečanje Tadeja Vulc.
Nagrade
uredi- natečaj revije Mladika
- priznanje 8. februar občine Logatec
- nagrada Slavističnega društva Dolenjske in Bele Krajine za kratko zgodbo
Bibliografija
uredi- Pajčevinke, samozaložba, Logatec, 1992,(COBISS)
- Limonovec, Celovec, Mohorjeva založba, 1995, Ljubljana, Dunaj, (COBISS)
- Nekdo kliče tvoje ime, Ljubljana, Karantanija, 1999, (COBISS)
- Vsečasje, Ljubljana, Društvo 2000, 2004, (COBISS)
- Ženske pesmi, Ad Pirum, Logatec, 2011, (COBISS)
- Ko sije sonce, Ad Pirum, Logatec 2008, (COBISS)
- Juhe, juhice, juhej! Ad Pirum, Logatec, 2013, (COBISS)
Sklici
uredi- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ Novak Popov, Irena (2007). Antologija slovenskih pesnic 1981–2000.
- ↑ Perpar, Anica (2011). Ženske pesmi. Ad Pirum.
- ↑ »Radijska igra Slepi čas«. 23. julij 2016. Pridobljeno 2. januarja 2018.
- ↑ »Revija Družina«. Nagrada Svetlobnica v roke Nataši Konc Lorenzutti. 25. november 2016. Pridobljeno 3. januarja 2018.
- ↑ Kranjčan, Lojze (1998). Murenčki: vsi veselo pojemo z Romano Kranjčana. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 72135424.