Aleš Gabrič
Aleš Gabrič, slovenski zgodovinar, * 28. februar 1963, Ljubljana.
Aleš Gabrič | |
---|---|
Rojstvo | 28. februar 1963 (60 let) Ljubljana |
Bivališče | ![]() ![]() |
Narodnost | ![]() |
Področja | zgodovina |
Ustanove | Inštitut za novejšo zgodovino |
Alma mater | Univerza v Ljubljani |
Poznan po | Slovenski zgodovinski atlas |
Življenje in deloUredi
Leta 1994 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral iz zgodovine. Od leta 1987 je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer preučuje odnos predstavnikov države in politične oblasti do predstavnikov kulture in izobraženstva po 2. svetovni vojni. Napisal je tri samostojne monografije in je soavtor pomembnega Slovenskega zgodovinskega atlasa (2011). Je tudi soavtor učbenikov zgodovine za devetletko in gimnazijo.[1]
V letih 2001-2004 je bil urednik Kronike - časopisa za slovensko krajevno zgodovino in od leta 2009 je urednik inštitutske zbirke Razpoznavanja/Recognitiones. Od študijskega leta 1996/97 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava zgodovino slovenske kulture.[1]
Leta 2018 je bil izvoljen za predsednika Slovenske matice.[2]
Mlada letaUredi
V zgodnjih letih ja igral nogomet v 1. slovenski nogometni ligi v Nogometnem klubu Elan Novo mesto.
DelaUredi
- Socialistična kulturna revolucija: slovenska kulturna politika 1953-1962 , Ljubljana, 1995. ISBN 86-361-0912-4
- Gabrič, Aleš, Polona Kekec in Brigita Rajšter Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner : pogumna, da je bila drugačna, Ljubljana, 2000. ISBN 961-6352-12-1
- Šolska reforma 1953–1963, Ljubljana, 2006. na portalu Sistory ISBN 961-6386-09-3
- Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Ljubljana, 2009 v Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta Arhivirano 2016-03-09 na Wayback Machine.
- Golec, Boris, France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Miha Kosi in Tomaž Nabergoj. Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-6580-89-2
OpombeUredi
- ↑ 1,0 1,1 »Spletna stran INZ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2012.
- ↑ »Aleš Gabrič na mestu predsednika Slovenske matice nasledil Milčka Komelja«. MMC RTV.