Wikipedija

Alagillev sindrom

Alagillev sindrom[2] je dedna bolezen, ki primarno prizadene jetra in srce. Zdravstvene težave se pokažejo običajno že pri dojenčku ali v zgodnjem otroštvu.[3] Kaže se z neonatalno zlatenico, holestazo (zastojem žolča) zaradi hipoplazije ali aplazije znotrajjtrnih žolčnih vodov, s srčnimi anomalijami, defekti pretinov in odprtim Botallovim vodom, perifernimi stenozami pljučnih žil, nepravilnostmi vretenc, ledvic, obraza in oči ter blago motnjo v duševnem razvoju.[2] Deduje se avtosomsko dominantno.[3][4] Vzrok je mutacija gena JAG1 ali mikrodelecija na kromosomu 20, ki vsebuje gen JAG1.[2] Ocenjena pogostnost bolezni je od 1 na 30.000[3][4] do 1 na 40.000 živih rojstev. Sindrom je poimenovan po francoskem pediatru Danielu Alagillu, ki je leta 1969 bolezen prvi opisal.[5][6] Okoli 90 % otrok z Alagillevim sindromom dočaka starost 18 let.[7] Zdravljenje vključuje kirurške posege in zdravljenje z zdravili. Zdravljenje je usmerjeno v izboljšano izločanje žolča iz jeter, obvladovanje bolečin in izboljšanje prehranskih motenj.[8] V izboljšanju kakovosti življenja bolnikov ima pomembno vlogo tudi ustrezna dieta.[9]

Alagillev sindrom
Sopomenkearteriohepatična displazija[1]
Alagillev sindrom se deduje avtosomsko dominantno
Specialnostgenetika, gastroenterologija, kardiologija
Simptominepravilnosti v delovanju jeter (neonatalna zlatenica, holestaza …), srčne anomalije (defekti pretinov, odprti Botallov vod …), periferne stenoze pljučnih žil, nepravilnosti vretenc, ledvic, obraza in oči, blaga motnja v duševnem razvoju[2]

Klinični znaki

uredi

Bolezen se kaže z različnimi in različno izraženimi simptomi. Razlike v simptomatiki so lahko velike tudi na primer med obolelimi v isti družini. Simptomi so lahko zelo blagi, tako da bolezen ostaja neprepoznana, pri nekaterih bolnikih pa so zelo hudi – srce in pljuča so lahko tudi tako prizadeti, da je potrebna presaditev.[10] Bolezen pogosto ni življensko ogrožajoča, lahko pa pride do smrtno nevarnih zapletov. Smrtnost zaradi Alagillevega sindroma je 10-odstotna.[11]

Jetra

uredi

Klinični znaki in simptomi Alagillevega sindroma, ki so posledica poškodbe jetrnega tkiva, vključujejo zlatenico (porumenelost kože, beločnice), srbež kože, svetlo (aholično) blato, povečana jetra (hepatomegalijo), povečano vranico (splenomegalijo) in holesterolne depozite v koži (ksanthome).[12] Biopsija jetrnega tkiva lahko pokaže zmanjšano število žolčnih vodov ali celo njihovo odsotnost. Zastoj žolča lahko povzroči tudi zmanjšano vsrkanje maščob in maščobotopnih vitaminov (A, D, E in K) iz prebavil, kar lahko med drugim vodi v pojav rahitisa in težave v otrokovi rasti. Bolezen sorazmerno pogosto vodi v nastanek ciroze in jetrne odpovedi; okoli 15 % bolnikom s hudo jetrno prizadetostjo potrebuje presaditev jeter.[13] Pride lahko tudi do razvoja jetrnoceličnega raka, vendar gre za zelo redek zaplet.[14]

Srce

uredi

Za Alagillev sindrom je značilna tudi prizadetost srca.[2] Najpogostejša sta Fallotova tetralogija (prirojena napaka srca, pri kateri se pojavljajo skupaj defekt medprekatnega pretina, dekstropozicija aorte, zožitev pljučne arterije in hipertrofija desnega prekata) ali samo zožitev pljučne arterije.[1]

Drugi simptomi

uredi

Drugi klinični znaki in simptomi Alagillevega sindroma so nepravilnostmi vretenc[3] (vretenca metuljaste oblike), očesne nepravilnosti in značilne obrazne poteze. Nepravilnosti vretenc so sicer vidne na rentgenski sliki, običajno pa ne povzročajo posebnih simptomov. Drugi nepravilnosti kosti, ki se lahko pojavljata pri bolnikih z Alagillevim sindromom, sta spina bifida in fuzija vretenc.[13] Očesne nepravilnosti so omejene zlasti na sprednji očesni prekat, pojavlja se na primer Axenfeld–Riegerjev sindrom. Pogoste so tudi pigmentne spremembe mrežnice.[13] Te nepravilnosti so lahko v pomoč pri določanju diagnoze Alagillevega sindroma. Številni bolniki imajo značilne obrazne poteze, kot so široko, izrazito čelo, globoko postavljeni zrkli in ozka, koničasta brada. Obrazne značilnosti niso specifične za Alagillev sindrom, temveč se nasploh pojavljajo pri bolnikih z znotrajjetrnimi holestatskimi boleznimi.[15] Torej gre za posledico jetrnih zapletov bolezni. Pogosto so prizadete tudi ledvice, saj mutacije v genih JAG1 in NOTCH2 pogosto vodijo v displazijo ledvic, nepravilnostih v proksimalnih tubulih in lipidozo, ki je posledica motene presnove maščob.[16]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Žerdin M. Slikovno diagnosticiranje jeter, žolčnika in žolčnih vodov pri otrocih in mladostnikih. V: Simptomi in znaki v otroški nevrologiji ; Bolezni jeter, žolčnika, žolčnih vodov in trebušne slinavke pri otrocih in mladostnikih: zbornik predavanj / XXXI. srečanje pediatrov, 22. in 23. april 2022, Maribor; Univerzitetni klinični center, 2022: 71–82.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 6. 2024.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Mitchell E, Gilbert M, Loomes KM (november 2018). »Alagille Syndrome«. Clinics in Liver Disease. 22 (4): 625–641. doi:10.1016/j.cld.2018.06.001. PMID 30266153.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 Ayoub MD, Kamath BM (Avgust 2022). »Alagille Syndrome: Current Understanding of Pathogenesis, and Challenges in Diagnosis and Management«. Clinics in Liver Disease. 26 (3): 355–370. doi:10.1016/j.cld.2022.03.002. PMID 35868679.
  5. ↑ synd/729 v slovarju Who Named It?
  6. ↑ Alagille D, Odièvre M, Gautier M, Dommergues JP (Januar 1975). »Hepatic ductular hypoplasia associated with characteristic facies, vertebral malformations, retarded physical, mental, and sexual development, and cardiac murmur«. The Journal of Pediatrics. 86 (1): 63–71. doi:10.1016/S0022-3476(75)80706-2. PMID 803282.
  7. ↑ Ayoub MD, Bakhsh AA, Vandriel SM, Keitel V, Kamath BM (Oktober 2023). »Management of adults with Alagille syndrome«. Hepatology International. 17 (5): 1098–1112. doi:10.1007/s12072-023-10578-x. PMC 10522532. PMID 37584849. {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  8. ↑ »Alagille Syndrome«. Department of Surgery. University of California - San Francisco. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2019. Pridobljeno 8. oktobra 2019.
  9. ↑ Jesina, Dalacy (1. november 2017). »Alagille Syndrome: An Overview«. Neonatal network: NN. 36 (6): 343–347. doi:10.1891/0730-0832.36.6.343. ISSN 1539-2880. PMID 29185945.
  10. ↑ »Alagille syndrome«. Genetics Home Reference. U.S. National Library of Medicine. Pridobljeno 31. oktobra 2016.
  11. ↑ Diaz-Frias J, Kondamudi NP (2019). »Alagille Syndrome«. StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 29939604.
  12. ↑ »Symptoms & Causes for Alagille Syndrome«. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 Krantz ID, Piccoli DA, Spinner NB (Februar 1997). »Alagille syndrome«. Journal of Medical Genetics. 34 (2): 152–157. doi:10.1136/jmg.34.2.152. PMC 1050871. PMID 9039994.
  14. ↑ Sijmons RH (Februar 2008). »Encyclopaedia of tumour-associated familial disorders. Part I: from AIMAH to CHIME syndrome«. Hereditary Cancer in Clinical Practice. 6 (1): 22–57. doi:10.1186/1897-4287-6-1-22. PMC 2735164. PMID 19706204.
  15. ↑ Sokol RJ, Heubi JE, Balistreri WF (Avgust 1983). »Intrahepatic "cholestasis facies": is it specific for Alagille syndrome?«. The Journal of Pediatrics. 103 (2): 205–208. doi:10.1016/s0022-3476(83)80345-x. PMID 6875709.
  16. ↑ Bissonnette ML, Lane JC, Chang A (Maj 2017). »Extreme Renal Pathology in Alagille Syndrome«. Kidney International Reports. 2 (3): 493–497. doi:10.1016/j.ekir.2016.11.002. PMC 5720621. PMID 29318215.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alagillev_sindrom&oldid=6236344«