Akvatinta

Akvatinta je vrsta jedkanice, za katero je značilno stopnjevano ploskovno jedkanje za izvedbo večbarvnih odtisov in doseganje tonskih odtenkov. Pojem se uporablja tudi za postopek jedkanja.

Akvatinta sodi v tehniko globokega tiska pri katerem se oblika za tiskanje dobi na kemičen način z jedkanjem s kislino najpogosteje cinkane, bakrene ali medeninaste plošče. Tehnika globokega tiska se deli se na: mehansko (bakrorez, suha igla, punciranje, mehka tinta)ali kemično (bakropis, akvatinta, rezervaž itd.)

Postopek izdelave akvatinte je poenostavljeno naslednji: na kovinsko ploščo se mora nanesti prah kolofonije (smolaste izluževine smrekovega lesa imenovane po mestu Kolofonu u Mali Aziji od koder se je dobivala), ali fini prah asfaltne smole, ki se potem s segrevanjem zapeče na površino plošče. Pri potapljanju plošče v kislino zalepljene točke smole ščitijo kovino od jedkanja. Na mestih kjer ni točk, kislina nezaščiteno površino izdolbe do željenega nivoja.

Z večkratnim ponavljanjem postopka (zaščito izbranih površin z lakom) se dobi grafična površina bogata s tonsko gradacijo, z drobnimi ali debelejšimi pikicami, ki različno zadržujejo barvo in s tem omogočajo tiskanje različnih odtenkov od najsvetlejših do najtemnejših.

ViriUredi

  • Annoscia, Enrico; et al. (2010). Umetnost : svetovna zgodovina. Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS 249359104. ISBN 978-86-11-15622-4.