Akt o združitvi
Akt o združitvi (ukrajinsko Акт Злуки, latinizirano: Akt Zluky ali Велика Злука, Velyka Zluka) je sporazum, ki sta ga 22. januarja 1919 na Trgu sv. Sofije v Kijevu podpisali Ukrajinska ljudska republika in Zahodnoukrajinska ljudska republika. Od leta 1999 se 22. januar v Ukrajini praznuje kot Dan združitve Ukrajine,[1][2] vendar ne kot državni praznik.[3]
Datum podpisa | 22. januar 1919 |
---|---|
Lokacija | Kijev, Ljudska republika Ukrajina |
Podpisniki |
|
Jeziki | ukrajinščina |
Zgodovina
uredi9. (22.) januarja 1918 je Ukrajinska centralna rada s Četrtim univerzalom razglasila Ukrajinsko ljudsko republiko za neodvisno in suvereno državo ukrajinskega ljudstva.
1. decembra 1918 je bila med Ukrajinsko ljudsko republiko in Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko v Fastivu sklenjen predpristopni sporazum o združitvi obeh republik v enotno državo. 3. januarja 1919 je Ukrajinski narodni svet Zahodnoukrajinske ljudske republike v Stanislavivu sporazum ratificiral in poslal delegacijo na pogajanja z vlado Ukrajinske ljudske republike. 22. januarja 1919 je Direktorat Ukrajinske ljudske republike izdal univerzal, ki je razglasil ustanovitev enotne in neodvisne države Ukrajinske ljudske republike. Odločitev so istega dne v slovesnem vzdušju razglasili na Trgu sv. Sofije v Kijevu.
Naslednji dan je z delom začel Delavski kongres. Prva točka dnevnega reda je bil sprejemanje Akta o združitvi, ki je bil med ploskanjem soglasno sprejet.
Cilj sporazuma je bil ustvariti enotno ukrajinsko državo, ki jo je dolgo pričakovala inteligenca na obeh straneh meje.[4] Akt o združitvi je kljub zvenečemu naslovu veljal za povsem simboličnega, saj sta obe vladi še vedno obdržali svojo vojsko, upravo in vladno strukturo.[4]
Besedilo univerzala, ki ga je sestavil Direktorat Ukrajinske ljudske republike, se glasi:
- Ozemlje Ukrajine, več stoletij razdeljeno, vključno z Galicijo (Haličina), Bukovino, Karpatsko Rutenijo in Dneprsko Ukrajino, bo zdaj postalo velika združena Ukrajina. Sanje, za katere so se borili in umirali najboljši sinovi Ukrajine, so se uresničile.
Sporazum je določal, da bo Galicija postala avtonomen del Ukrajine.[5]
Ko so predstavniki hališke vojske 6. novembra 1919 podpisali enostranski Zjatkivski sporazum s Prostovoljno vojsko in se dali na razpolago generalu Denikinu, ne da bi upoštevali mnenje vlade Ukrajinske ljudske republike, je bil Akt o združitvi dejansko odpovedan. Sporazum je bil obnovljen v Odesi 17. novembra 1919 in ratificiran v Vinici 19. novembra 1919.[6][7][8]
2. decembra 1919 so predstavniki Ukrajinske ljudske republike in Poljske v Varšavi podpisali osnutek deklaracije, po kateri je Ukrajinska ljudska republika prepustila Poljski Helminsko deželo, Polesje, Podolje, Zahodno Volinjo in Vzhodno Haličino.[9] 4. decembra 1919 je uradna diplomatska delegacija Zahodnoukrajinske ljudske republike (S. Vitvicki, A. Gorbačevskij, M. Novakivski) sporočila veleposlaništvu Ukrajinske ljudske republike v Varšavi in vladi Republike Poljske, da je Zahodnoukrajinska ljudska republika na strani poljske vlade.[10] 20. decembra 1919 je pooblaščeni diktator Jevgen Petruševič na Dunaju sklical sejo vlade Zahodnoukrajinske ljudske republike, na kateri je bila sprejeta odločitev o enostranski razveljavitvi Akta o združitvi.[9][11]
Ukrajina ni mogla pridobiti neodvisnosti in decembra 1920 je bila ustanovljena Ukrajinska SSR Sovjetske zveze, ki je obsegala večino ozemlja Ukrajinske ljudske republike.[12] Ozemlje Zahodnoukrajinske ljudske republike je postalo večinoma del Poljske.[12] Leta 1939 sta obe ozemlji postali del Ukrajinske SSR.[12]
Združevanje leta 1919 je pustilo globok pečat v zgodovinskem spominu ukrajinskega naroda, kar so dokazali januarski dogodki leta 1939 v Karpatski Ukrajini.
71. obletnica
urediOb 71. obletnici podpisa Akta o združitvi se je 21. januarja 1990[13][14][15] zbralo več kot 300.000 Ukrajincev[16] in sklenilo približno 482 km dolgo človeško verigo od Kijeva do Lvova.[16] Veriga, največja javna manifestacije v Ukrajini od začetka Glasnosti,[16] je bila sklenjena na pobudo Ljudskega gibanja Ukrajine in zgledu na podobno Baltsko pot med prestolnicami Baltskih držav Talin-Riga-Vilna leto pred tem.[16] Prvič po obdobju Ukrajinske ljudske republike so se ponovno izobesile modro-rumene ukrajinske zastave.[17]
Dan združitve Ukrajine
uredi21. januarja 1999 je predsednik Ukrajine Leonid Kučma odredil "Dan združitve Ukrajine" (ukrajinsko День Соборності України, latinizirano: Den' Sobornosti Ukrajiny), vladni praznik, ki se praznuje vsako leto 22. januarja,[18] da bi obeležili politični in zgodovinski pomen sporazuma iz leta 1919,[12] vendar ni državni praznik.[3]
Decembra 2011 je predsednik Viktor Janukovič povzročil javno polemiko, ko je ta dan združil z "Dnevom svobode"[15][19][20] in ga uradno poimenoval "Dan enotnosti in svobode Ukrajine" (ukrajinsko День Соборності та Свободи України, latinizirano: Den' Sobornosti ta Svobody Ukrajiny).[21] "Dan svobode" je leta 2005 ustanovil predsednik Viktor Juščenko, Janukovičev nasprotnik, da bi ga praznovali 22. novembra v spomin na Oranžno revolucijo.[22] Predsednik Janukovič je izjavil, da je spremenil dan praznovanja zaradi "številnih pozivov javnosti".[19] Sredi oktobra 2014 je predsednik Petro Porošenko razveljavil Janukovičevo združitev praznikov in odredil, da se 21. november praznuje kot "dan dostojanstva in svobode" v čast protestov Evromajdana, ki so se začeli 21. novembra 2013.[23]
Sklici
uredi- ↑ Yanukovych condemns attempts to undermine unity, Kyiv Post (21. januar 2011)
- ↑ The Day of Unity[mrtva povezava][mrtva povezava], opinion-times.com
- ↑ 3,0 3,1 Culture Smart! Ukraine by Anna Shevchenko, Kuperard, 2006, ISBN 978-1-85733-327-5
- ↑ 4,0 4,1 Subtelny, Orest (2000). Ukraine: A History. University of Toronto Press. str. 362. ISBN 0-8020-8390-0.
- ↑ The Moulding of Ukraine:The Constitutional Politics of State Formation by Kataryna Wolczuk, Central European University Press, 2001, ISBN 978-963-9241-25-1 (str. 44)
- ↑ Байло Андрій. (2009). »Тимчасовий союз УГА з Добрармією та його наслідки« (PDF) (Збірник наукових праць) (v ukrajinščini) (18) (Україна: культурна спадщина, національна свідомість, державність izd.). Львів: Інститут українознавства ім. І. Крип'якевича НАН України: 353–362.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč) - ↑ Томюк І. М. (2008). »Причини та наслідки вимушеного об'єднання Української галицької армії з Добровольчою армією уряду А. І. Денікіна (листопад – грудень 1919 р.)« (PDF). Visnyk Nat︠s︡ionalʹnoho Universytetu "Lʹvivsʹka Politekhnika." (Тематичний випуск «Держава та армія») (Вісник Національного університету «Львівська політехніка» izd.) (612): 86–91. ISSN 0321-0499.
- ↑ Солдатенко, Валерий Фёдорович (2009). »Трагічна сторінка історії об'єднаного українського фронту: договір УГА з білогвардійцями«. Соборність як чинник українського державотворення (до 90-річчя Акту злуки) (PDF). Київ. За ред. Р. Я. Пирога. str. 53–63.
- ↑ 9,0 9,1 Полянський О. Соборність України: територіальний і ментальний аспекти // Вільне життя плюс. — 2017. — № 7 (15847) (27 січ.). — С. 4. — (Право і життя).
- ↑ Литвин М., Науменко К. Історія ЗУНР… — str. 140.
- ↑ Bilorusets, Hanna (19. januar 2020). Акт Злуки: на шляху до створення Української держави. Радіо Свобода (v ukrajinščini). Pridobljeno 14. julija 2022.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 The Europa World Year: Kazakhstan - Zimbabwe - Google Knjige.
- ↑ Rohoza, Borys. »Great Zluka«. Khreshchatyk (v ukrajinščini). Hornyak. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 20. avgusta 2007.
- ↑ »Yushchenko asked the political elite to celebrate the Day of Reunion«. Korrespondent (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 20. avgusta 2007.
- ↑ 15,0 15,1 Yanukovych signs decree on new holiday replacing Ukrainian Independence Day, Kyiv Post. 30. december 2011.
- ↑ 16,0 16,1 16,2 16,3 Subtelny, str. 576.
- ↑ Orel, Svitlana. »We cannot forget«. Vechirka.com.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2007. Pridobljeno 20. avgusta 2007.
- ↑ Presidential decree 42/99: On Day of Reunion of Ukraine. 21. januar 1999.
- ↑ 19,0 19,1 Yanukovych cancels Freedom Day on Nov. 22, ZIK (31. december 2011)
- ↑ Yanukovych abolishes Day of Liberty on November 22 Arhivirano 19. februar 2014 na Wayback Machine., "Observer" (30. december 2011)
- ↑ President signs Decree On Celebration of Some Memorable Dates and Professional Holidays Arhivirano 22. januar 2012 na Wayback Machine., President.gov.ua (30. december 2011)
- ↑ Day of Freedom: here comes the end to revolutions Arhivirano 26. november 2011 na Wayback Machine., ForUm (23. november 2011).
- ↑ Ukrainians to celebrate Day of Dignity and Freedom on November 21, Unity Day on January 22, Interfax-Ukraine (13. november 2014).