Adriaan Metius

Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.

Adriaan Metius
Portret
Rojstvo9. december 1571
Alkmaar
Smrt6. september 1635({{padleft:1635|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (63 let) ali 16. september 1635({{padleft:1635|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[2] (63 let)
Franeker[d]
DržavljanstvoPrinsenvlag.svg Nizozemska
Poklicastronom, matematik, univerzitetni profesor, pisatelj

Njegov priimek izhaja iz nizozemske besede meten, kar pomeni merjenje.

Življenje in deloUredi

Njegov oče Adriaen Anthonisz (1543 - 1620) je bil tudi matematik, zemljemerec, kartograf in vojaški inženir. Od leta 1582 je služboval kot župan Alkmaarja.

Metiusov brat Jacob Metius (po 1571 - 1628) je bil optik.

Metius je hodil v latinsko šolo v Alkmaarju in od leta 1589 študiral filozofijo na Univerzi v Franekerju, ki so jo tedaj ustanovili. Študij je nadaljeval leta 1594 v Leidnu, kjer je študiral s Snell van Royenom. Za kratek čas je delal z de Brahejem na Hvenu, kjer je de Brahe zgradil dva observatorija. Nato je delal v Rostocku in Jeni, kjer je leta 1595 predaval. Nato se je vrnil v Alkmaar in nekaj časa pomagal očetu pri nadzoru utrdb, predaval pa je tudi matematiko v Franekerju.

 
Metiusovo delo De genuino usu utriusqve globi tractatus. Adjecta est nova Sciatericorum, & artis Navigandi ratio novis Instrumentis, & inventionibus illustrata. Franeker, 1624.

Leta 1598 je na Univerzi v Franekerju postal ekstraordinarij, med letoma 1600 in 1635 pa je bil ordinarij za matematiko, navigacijo, zemljemerstvo, vojaško tehniko in astronomijo. Dovolili so mu namesto v latinščini predavati v domačem jeziku. Leta 1603 in 1632 je bil rektor univerze.

Določil je Ptolemejev in Ču Čungdžijev približek π, 355/133, ki ga nekateri imenujejo po njem, oziroma po očetu, Metiusov približek ali tudi Metiusovo število.

Objavil je razprave o astrolabu in zemljemerstvu. Napisal je dela: Arithmeticæ et geometriæ practica (1611), Institutiones Astronomicae Geographicae in Arithmeticæ libri duo: et geometriæ libri VI (1640). Izdeloval je tudi astronomske inštrumente in izdelal posebno vrsto Jakobove palice.

PriznanjaUredi

PoimenovanjaUredi

Po njem se imenuje krater Metius na Luni.

Na Vermeerjevi sliki Astronom iz leta 1668 je na mizi druga izdaja Metiusove knjige Institutiones Astronomicae Geographicae.

SkliciUredi

Zunanje povezaveUredi