Wikipedija

Abd Al Rahman III.

(Preusmerjeno s strani Abd Ar-Rahman III.)

Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891,[14] Córdoba, † 961, Córdoba. Bil je sin arabskih in baskovskih staršev ter najljubši vnuk svojega dedka, emirja Abd Allaha.

Abd ar-Rahman ibn Muhammad
عبد الرحمن بن محمد
emir Kordovskega emirata[1]
kalif Kordovskega kalifata
Abd Al Rahman III.
Vladanje16. oktober 912 - 16. januar 929 (kot emir)
16. januar 929 - 15. oktober 961 (kot kalif)
Investitura17. oktober 912 (star 21 let, kot emir)[6]
16. januar 929 (star 38 let, kot kalif) [7]
PredhodnikAbdulah (kot emir)
sinAl-Hakam II.
Rojstvo11. januar 889({{padleft:889|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Córdoba
Smrt15. oktober 961({{padleft:961|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[8][9] (72 let)
Córdoba
Pokop
Alcázar, Córdoba[10]
Potomcisinovi (po starosti):[3]
• Al-Hakam II. (sin Murjan)[5]
• Abd al-Aziz
• Al-Asbagh
• Ubayd Allah
• Abd al-Jabbar
• Abd al-Malik
• Sulayman
• Abdullah
• Marwan
• Al-Mundhir
• Al-Mugira
Imena
• Abu al-Mutarrif (أبو المطرف)[11]
• Al-Nasir Lideenillah (الناصر لدين الله)[1]
• Abd-ar-Rahman ibn Muhammad ibn Abdullah ibn Muhammad ibn Abd ar-Rahman ibn Al-Hakam ibn Hisham ibn Abd ar-Rahman ibn Muawiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan ibn Al-Hakam ibn Abi al-'As ibn Umayya[12][13]
RodbinaOmajadi (španska veja)
OčeMohamed
MatiMuzna (ali Muzajna), krščanska konkubina

Na kordovski prestol je prišel kot dvajsetletnik in vladal pol stoletja kot najmočnejši vladar na Iberskem polotoku.[15] Bil je strpen do vseh verstev in med njegovo vladavino je Cordoba postala znanstveno središče zahodne Evrope.

Abd Al Rahman III. je veljal za privlačnega moškega bele polti, modrih oči in črne brade, katerega dokaz so bile njegove arabske korenine. Kljub olikani in velikodušni naravi pa je bil sposoben izjemne krutosti, še posebej do svojih sovražnikov. Imel je tri žene, vendar poleg njih tudi veliko število ljubic s katerimi je imel še več otrok. Eden izmed njegovih otrok je bil tudi Hisham II., ki je po njegovi smrti prevzel oblast, vendar ne za dolgo, saj je bil še premlad.

Leta 912 je Abd Al Rahman III. nasledil svojega pokojnega dedka Abd Allaha. Takrat je imel približno enaindvajset let in brez kakršnihkoli vojaških ali administrativnih izkušenj. Kljub temu je vzel stvari v svoje roke in od srede 10. stoletja si je prizadeval za osvojitev izgubljenega umajadska ozemlja. Na začetku svojega vladanja se je srdito boril proti upornikom, ki so jih sestavljali muladi, barbari in kristjani. Po dobrih petindvajsetih letih konstantnih bojev, pogajanj in sklepanja mirovnih pogodb si je uspel podrediti upornike in utrditi svojo moč na ozemlju Al Andaluz.

Njegova notranja politika v času, ko je bil emir, je temeljila na pomiritvi in ponovni osvojitvi ozemlja Al Andaluz. Organiziral je več vojaških pohodov proti barbarom v Campo de Calatrva in Andaluzijo (Valencia, Sevillia…). Leta 917 se je večinski del Al Andaluzijskega ozemlja podredil cordobski kroni, razen mejnih območij na severu Iberskega polotoka in južnih ozemelj pod oblastjo Omar Ibn Hafsúna. Z zadnjima vojaškima pohodoma leta 924 in 925, zahvaljujoč svoji diplomatski sposobnosti, je dosegel združiti celotno ozemlje Al Andaluz.

Po drugi strani pa je njegova zunanja politika temeljila na uničenju in osvojitvi ozemelj na severu polotoka, na katerih so živeli kristjani. Najpomembnejša bitka Abd Al Rahmana III. je bila v Pamploni leta 920 (Batalla de Valdejunquera). Krščanska ozemlja so ravno v tistem času bila še posebej šibka, saj so se med seboj borili za prevzem oblasti. Ta trenutek šibkosti pa je Abd Al Rahman III. tudi izkoristil in prodrl proti severu polotoka ter premaknil mejo do reke Duero.

Leta 929 se je Abd Al Rahman III. razglasil za kalifa Al Andaluza, ki v arabščini pomeni »božji odposlanec« in amir al-muminin, ki pomeni »princ vseh vernikov«. Bil je tudi poveljnik vojske. Z njegovim imenovanjem se začenja obdobje njegovega vladanja kot kalifa. Poleg tega je naročil izgradnjo palače Medina Azahara, ki je postala centralni administrativni sedež ozemlja Al Andaluz. Združeval je muslimane, ki so tu živeli, afriške province in krščansko-judovske skupnosti.

Abd Al Rahman III. je poleg upravljanja ozemlja Al Andaluz nadzoroval tudi ozemlje na severu Afrike. Tu se je boril s fatimovci, ki so hoteli združiti islam pod svojo oblast. Poleg tega so fatimovci nadzorovali tudi ključne trgovske poti med Afriko in Sredozemljem. Na koncu je Abd Al Rahman III. še izboljšal in stabiliziral svojo moč na severu Afrike in leta 931 osvojil še Ceuto. Hkrati je vzpostavil še odnose z bizantinskim in germanskim imperijem.

Leta 961 je Abd Al Rahman III. v triinšestdesetem letu starosti umrl v palači Medina Azahara. Njegov dolgoletni cilj združitve ozemlja Al Andaluz se je izpolnil in Córdoba je postala glavno središče muslimanskega imperija na zahodu.


Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 R. Fletcher (2006), Moorish Spain, 2. izdaja, Berkeley, California: University of California Press, str. 53–54. ISBN 978-0-520-24840-3.
  2. ↑ E. Sordo (1963), Al-Andalus, puerto del paraíso: Córdoba, Sevilla, Granada, 2. izdaja, New York: Crown Publishers, str. 52, OCLC 691491.
  3. ↑ 3,0 3,1 J. Vallvé Bermejo (1999), Al-Andalus: sociedad e instituciones, Clave historial, 20, Madrid: Real Academia de la Historia. str. 48–50. ISBN 978-84-89512-16-0.
  4. ↑ M. Marín (2002), Marriage and Sexuality in Al-Andalus, v E. Lacarra Lanz, Marriage and Sexuality in Medieval and Early Modern Iberia, 5. del, Hispanic issues, New York: Routledge. str. 14. ISBN 978-0-415-93634-7.
  5. ↑ 5,0 5,1 H. Kassis (1999), A glimpse of openness in medieval society: Al-Ḥakam II of Córdoba and his non-Muslim collaborators v B. Nagy, M. Sebők, The Man of Many Devices, Who Wandered Full Many Ways, Budimpešta, Central European University Press, str. 162. ISBN 978-963-9116-67-2.
  6. ↑ A.R. Syed (2001), The Story of Islamic Spain, New Delhi: Goodword Books, str. 129, ISBN 978-81-87570-57-8. Pridobljeno dne 5. septembra 2010.
  7. ↑ D. Wasserstein (1993), The Caliphate in the West: An Islamic Political Institution in the Iberian Peninsula, Oxford: Clarendon Press, str. 11. ISBN 978-0-19-820301-8.
  8. ↑ Khalidi T. Encyclopædia Britannica
  9. ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
  10. ↑ H.N. Kennedy (1996), Muslim Spain and Portugal: A Political History of al-Andalus, London: Longman, str. 99, ISBN 978-0-582-49515-9.
  11. ↑ M. Gordon (2005), Document 15: Abd al-Rahman III of al-Andalus, The Rise of Islam, Greenwood guides to historic events of the medieval world, Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group, str. 151. ISBN 978-0-313-32522-9.
  12. ↑ Lane-Poole 1894, str. 11.
  13. ↑ Lane-Poole 1894, str. 22.
  14. ↑ Chambers Biographical Dictionary, ISBN 0-550-18022-2, str. 2.
  15. ↑ T. Eigeland, The Golden Caliphate [1] Arhivirano 2013-11-16 na Wayback Machine..

Viri

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Abd Al Rahman III..
  • Slovenski Veliki leksikon, Mladinska knjiga (2003)
Abd Al Rahman III.
Podveja Banu Quraish
Predhodnik: 
Abdulah Ibn Mohamed 		kordovski emir
912–929 		postal kalif
Nov naziv
 kordovski kalif
929–961 		Naslednik: 
Al Hakam II.
 

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Abd_Al_Rahman_III.&oldid=6125146«