1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta: 1313 · 1314 · 1315 · 1316 · 1317 · 1318 · 1319
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

uredi

Velika lakota 1315-17, ki pustoši po zahodni, osrednji ter severni Evropi, doseže vrhunec. Ponovi se namreč kombinacija deževne pomladi in hladnega poletja, zato setev in žetev ponovno nista mogoči. Družbene posledice so katastrofalne: vsesplošna podhranjenost pri vseh slojih prebivalstva, porast bolezni in kriminala, množične smrti in v mnogih primerih še kanibalizem in infanticid. V najhujši stiski je zaklana vlečna živina ter zmleto skoraj vse semensko zrnje. Prav tako je izpodkopano zaupanje v institucionalne avtoritete (vladarja, plemstvo, Cerkev), kar vodi v kasnejše nerede (kmečki upori, herezije). 1317

Francoski dvor

uredi
 
Papež Janez XXII.. Njegova uslužnost francoskim kraljem je še poglobila nezaupanje do institucije papeštva.
  • 5. junij - Francoski kralj Ludvik X. po naporni igri kraljevega tenisa popije preveliko količino hladnega vina in stakne hudo pljučnico. Tega dne umre brez naslednika. Ker je njegova soproga Klementina Anžujska noseča že nekaj mesecev, regentstvo do rojstva verjetnega prestolonaslednika prevzame Ludvikov mlajši brat Filip V.
  • 7. avgust - Lyon: regent Filip spravi sprte kardinale skupaj in organizira sklic novega konklava, na katerem je za papeža izvoljen Janez XXII.[1], 196. papež po seznamu in drugi avignonski papež.
  • 15. december - Novorojeni sin umrlega Ludvika X. in Klementine Anžujske z rojstvom avtomatično postane novi in s tem najmlajši francoski kralj, kar je edini primer v francoski zgodovini. Regentstvo ohrani njegov stric Filip.↓
  • 20. december → Po petih dneh umre komaj rojeni francoski kralj Ivan I.. Regent Filip V. postane novi francoski kralj.
    • Med prvim ukrepom Filip V. nemudoma skliče pravnike, ki njegov prevzem oblasti legitimirajo s salijskim pravom, ki striktno izključuje dedovanje po ženski strani. S tem želi onemogočiti, da bi se kraljevine polastili zastopniki mladoletne navarske kraljice Ivane II., hčerke Ludvika X. iz prvega zakona s prešuštno kraljico Margareto Burgundsko.

Vojna za ahajsko nasledstvo

uredi
  • 22. februar - Bitka pri Picotinu, vojna za ahajsko nasledstvo: majorško-katalonska vojska pod vodstvom majorškega princa Ferdinanda uničujoče porazi burgundsko vojsko pod vodstvom kneza Ludvika Burgundskega, ki mu uspe pobegniti in na varnem počakati na prihod glavnine njegove vojske.
  • 5. julij - Bitka pri Manoladi, vojna za ahajsko nasledstvo: odločujoča zmaga Burgundijcev pod vodstvom ahajskega kneza Ludvika Burgundskega proti majorško-katalonski vojski princa Ferdinanda, ki je v bitki ubit. Ferdinand je bil preveč neučakan, da bi počakal na okrepitve iz katalonske Atenske vojvodine, ki so bile na poti, in na majorško floto, ki je bila približno na pol poti plovbe. ↓
  • 2. avgust → Ahajski knez Ludvik Burgundski ne uživa dolgo sadov zmage. Štiri tedne po bitki stakne mrzlico in umre. Možno je tudi, da je zastrupljen. Kneginja in soproga Matilda Hainauška postane ponovno vdova in dedinja propadajoče kneževine. 1318

Ostalo

uredi

Rojstva

uredi
Neznan datum
 
Majhen sarkofag francoskega kralja Ivana I.

Smrti

uredi
Neznan datum

Opombe

uredi
  1. krstno ime Jacques Arnaud Duèze
  2. v bivših žepnih kraljevinah Glamorgan in Gwent
  3. in samooklicanega irskega nadkralja

Glej tudi

uredi