Škovine
Škovine (izgovarjava [ʃkɔˈʋiːnɛ]) so nekdanje naselje v občini Železniki na Gorenjskem v Sloveniji. Danes so del Železnikov.
Škovine | |
|---|---|
  Škovine Geografska lega v Sloveniji | |
| 46°13′18″N 14°9′18″E / 46.22167°N 14.15500°EKoordinati: 46°13′18″N 14°9′18″E / 46.22167°N 14.15500°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska statistična regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Železniki |
| Priključeno Železnikom | 1966 |
| Nadm. višina | 465 m |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | [[]] |
Geografija uredi
Škovine ležijo na območju nad cerkvijo svetega Antona v Železnikih ob cesti iz Škofje Loke proti Petrovemu Brdu. Proti zahodu je grapa potoka Sovinik, pritoka Selške Sore, proti severu pa se dviga hrib Snegovnik.
Ime uredi
Škovine so bile v pisnih virih izpričane leta 1291 kot In der Zaueritz, leta 1348 kot Zeyerfeld, leta 1379 kot Czevrueld, v letih 1485–1490 kot Souerskiniue in leta 1630 kot Sauerski niui insgemein na Skouinach.[3][4][5][6] Komonim naj bi izviral iz popačenke za sorške njive.[6]
Zgodovina uredi
Škovine so nastale v času prvega vala slovenske kolonizacije pred koncem 13. stoletja. Tako so imele kmetijski značaj in so bile neodvisne od železarskih Železnikov. Prvotno območje poselitve je danes spomeniško zaščiteno.[7]Ob potoku Sovinik je nekoč delovala žaga.
Škovine so imele leta 1931 25 prebivalcev v šestih hišah, leta 1961 pa 31 prebivalcev v štirih hišah. Leta 1966 so se priključile Železnikom in so tako izgubile status samostojnega naselja.[8]
Sklici uredi
- ↑ Krajevni leksikon Dravske Banovine (PDF). Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo. 1937. str. 588.
- ↑ Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 381.
- ↑ Kos, Milko (1975). Gradivo za historično topografijo Slovenije. Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. str. 618. Pridobljeno 16. julija 2023.
- ↑ Blaznik, Pavle (1934). »Posestne razmere v Selški dolini«. Geografski vestnik. 10 (1–4): 13. Pridobljeno 16. julija 2023.
- ↑ Blaznik, Pavle (1963). Srednjeveški urbarji za Slovenijo, vol. 4. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 159. Pridobljeno 16. julija 2023.
- ↑ 6,0 6,1 Planina, France (1981). »Imena naselij v loški občini«. Loški razgledi. 28 (1): 221. Pridobljeno 16. julija 2023.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28913«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990 (PDF) (v srbščini). Beograd: Savezni zavod za statistiku. str. 104, 122.