Šentjakobski most

(Preusmerjeno s strani Šentjakobski most, Ljubljana)

Šentjakobski most je eden izmed mostov v Ljubljani, ki prečka Ljubljanico.

Šentjakobski most
NamembaZoisova cesta
PrehodLjubljanica
LokacijaLjubljana, Slovenija
ArhitektAlfred Keller, Alojz Král
Materialželezobeton
Skupna dolžina25,5 m
Širina14,05 m
Odprtje1915
Nizvoden mostČevljarski most
Vzvoden mostHradeckega most
Ljubljana - Šentjakobski most
Zemljevid centra Ljubljane
Zemljevid centra Ljubljane
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
LegaMestna občina Ljubljana
Koordinati46°2′45.05″N 14°30′20.1″E / 46.0458472°N 14.505583°E / 46.0458472; 14.505583
RKD št.20326 (opis enote)[1]

Most povezuje Zoisovo cesto in Breg na zahodnem bregu ter Karlovško cesto in Grudnovo nabrežje na vzhodnem bregu.

Zgodovina

uredi
 
Stari Šentjakobski most leta 1836

Prvotni most na tem mestu je bil postavljen leta 1824. Leseni most je nastal zato, da bi razbremenil prometa Stari trg in olajšal prehod preko Ljubljanice, ki so mu za potrebe pristana na Bregu pomagali tudi z brodom. Lesena konstrukcija, kot tudi plohi po katerih se je vozilo, so bili bolj provizorični.

Šele v vojnem letu 1915 so most, potreben tudi za vojaške namene, dogradili kot prvi armirano-betonski most v obdonavski monarhiji.

Sedanji most

uredi
 
Šentjakobski most leta 1895 po potresu

Zaradi vse večje obremenitve s tovornim prometom so se v prvem desetletju 20. stoletja odločili zamenjati ga z železobetonskim. Precejšnjo oviro novemu betonskemu mostu so predstavljala zelo slabo nosilna tla, zahteve v stroki po potresu leta 1895, po povečani potresni varnosti in pogoj plovnost na Ljubljanici. Tehnično inovativno rešitev za most je izdelal Alojz Král (adjunkt gradbenega oddelka deželne vlade), ki je prvič na Slovenskem uporabil konzolni način gradnje, med obrežni konzoli pa postavil 12 m dolg gredni nosilec in ga členkasto vpel v konzoli - tako imenovana okvirna gerberjeva konstrukcija. Svetla odprtina objekta znaša 25,50 m, širina vozišča je 9,55 m in obojestranska pločnika po 2,25 m. Oblikovno zasnovo je pripravil arhitekt Alfred Keller.[2] Arhitekt Alfred Keller je oblikoval tudi betonsko korito s stopnišči, zamiki in koriti za zelenje ter hodniki v nivoju med ulico in reko.

Novi most je bil odprt leta 1915.[3] Most je zgradila firma Pittel & Brausewetter, 1994. leta pa obnovilo gradbeno podjetje Gradis.

Dr. Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar, je most označil kot "masivno neobidermajersko arhitektonsko govorico Dunaja ob koncu secesijskega obdobja."

Šentjakobski most ima obojestranske pločnike, tri avtomobilske pasove, nima pa kolesarskih stez.

Javni potniški promet

uredi

Preko mostu potekajo trase mestnih avtobusnih linij št. 2, 3, N3, 3B, N3B, 11, 11B, N11, 27 in integrirana linija 3G.

Sklici

uredi
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20326«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. RTVSLO.si - Med mostovi slovenske prestolnice
  3. Slovenia.info - Šentjakobski most

Glej tudi

uredi