Šakkanakku

Šakkanakku (akadsko 𒇽𒃻𒃶𒅘𒆪 šakkanakku, sumersko 𒄊𒀴, GIR.NITA ali šagina^[1]) je bil uradni naslov vojaškega guvernerja.^[2] V Mariju je vladala dinastija dednih šakkanakkujev, ki jih je sprva imenovalo Akadsko kraljestvo, po njegovem propadu pa so se osamosvojili.^[3] Po pridobitvi nekakšne neodvisnosti so se od Apil-kina dalje imeli za kralje.^[4] Kritična analiza Seznama Šakkanakkujev je bila objavljena.^[5]

Shakkanakku

Napis na Ištub-Ilumovem kipu, ki se glasi: "Ištub-Ilum, šakkanakku Marija" (𒅖𒁾𒀭 𒄊𒀴 𒈠𒌷𒆠)

Približno v istem času se je naslov uporabljal tudi v Elamu, kjer je vladalo več "šakkanakkujev Elama" s tipično akadskimi imeni.^[6]

Naslov je se je v 14. stoletju pr. n. št. uporabljal tudi v Katni^[7] in pod Kasiti v Dilmunu.^[8]

Šakkanakkuji pod Akadci uredi

Šakkanakkuji (vojaški guvernerji) ali šagine (generali) so bili znani od obdobja Akadskega cesarstva. Kralj Šarkališari, na primer, je imel vojaškega guvernerja v Nipurju, zadolženega za gradnjo Enlilovega templja. Eno od let njegovega vladanja se imenuje: "Leto, v katerem je Šarkališari imenoval Puzur-Ištarja za šagino, da bi zgradil Enlikov tempelj."^[9]^[10]

Glavni šakkanakkuji Marija uredi

Iz arheoloških najdb je znanih več imen šakkanakkujev Marija:

Ištub-Ilum (okoli 2150 pr. n. št.)
Idi-ilum (okoli 2090 pr. n. št.)
Puzur-Ištar (okoli 2050 pr. n. št.)
Tura-Dagan (okoli 2071–2051 pr. n. št.)

Seznam šakkanakkujev Marija uredi

Glavni Šakkanakkuji Elama uredi

Približno takrat kot v Mariju so bili šakkanakkuji znani tudi v Elamu. Na Plošči z levom je Puzur-Inšušinak omenjen kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku (vojaški guverner) države Elam" (𒅤𒊭𒀭𒈹𒂞 𒑐𒋼𒋛 𒈹𒂞𒆠 𒄊𒀴 𒈣𒋾 𒉏𒆠 kutik-inšušinak ensi šuš^ki šakkanakku mati NIM^ki).^[6] V času Naram-Sina Akadskega ali Šar-Kali-Šarija je imel naslov "šakkanakku države Elam" guverner z akadskim imenov Ili-Išmani,^[29]^[30]^[31] kar kaže, da je bil vazal Akadskega kraljestva.^[32]

Seznam šakkanakkujev Elama uredi

Sklici uredi

↑ "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.
↑ Gwendolyn Leick. Historical Dictionary of Mesopotamia. str. 113.
↑ Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 18.
↑ Loisel, Anne-Caroline Rendu. "Ilum-Isar et Apil-Kin, deux nouvelles inscriptions de Mari/Tell Hariri". V L. Feliu, J. Llop, A. Millet Alba, J. Sanmartin (ur). Time and History in the Ancient Near East. Proceedings of Rencontre Assyriologique Internationale 56, Barcelone, Juillet 2010, str. 633-643: 650.
↑ Philological Data for a Historical Chronology of Mesopotamia in the 3rd Millennium (PDF). str. 26–27.
↑ ^6,0 ^6,1 Mémoires. Pariz: P. Geuthner. 1899. str. 8.
↑ Gromova 2007, str. 300.
↑ Potter. The Persian Gulf in History. str. 35.
↑ Douglas Frayne. Sargonic and Gutian periods. RIME E2.1.5, str. 184.
↑ Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 109. ISBN 978-1-134-52062-6.
↑ Leick 2002, str. 152.
↑ ^12,0 ^12,1 ^12,2 ^12,3 ^12,4 ^12,5 Oliva 2008, str. 86.
↑ Leick 2002, str. 81.
↑ Leick 2002, str. 18.
↑ Michalowski 1995, str. 187.
↑ Leick 2002, str. 76.
↑ Leick 2002, str. 78.
↑ Leick 2002, str. 168.
↑ ^19,0 ^19,1 ^19,2 Oliva 2008, str. 91.
↑ Oliva 2008, str. 92.
↑ Leick 2002, str. 67.
↑ Frayne 1990, str. 594.
↑ Frayne 1990, str. 596.
↑ Frayne 1990, str. 597.
↑ Oliva 2008, str. 87.
↑ Frayne 1990, str. 598.
↑ Frayne 1990, str. 599.
↑ Frayne 1990, str. 600.
↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC. Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
↑ "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.
↑ Potts, D.T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 209. ISBN 978-1-000-03485-1.
↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
↑ Potts, D. T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (v angleščini). Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
↑ Translation into French in Mémoires. Paris: P. Geuthner. 1899. str. 8.

Viri uredi

Gromova, Daria (2007). »Hittite Role In Political History of Syria In the Amarna Age Reconsidered«. Ugarit-Forschungen. Ugarit-Verlag. 39. ISBN 978-3-86835-001-2.
Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. ISBN 978-1-134-78796-8.

[1] "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.

[2] Gwendolyn Leick. Historical Dictionary of Mesopotamia. str. 113.

[3] Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 18.

[4] Loisel, Anne-Caroline Rendu. "Ilum-Isar et Apil-Kin, deux nouvelles inscriptions de Mari/Tell Hariri". V L. Feliu, J. Llop, A. Millet Alba, J. Sanmartin (ur). Time and History in the Ancient Near East. Proceedings of Rencontre Assyriologique Internationale 56, Barcelone, Juillet 2010, str. 633-643: 650.

[5] Philological Data for a Historical Chronology of Mesopotamia in the 3rd Millennium (PDF). str. 26–27.

[ref6-6] 6,0 ^6,1 Mémoires. Pariz: P. Geuthner. 1899. str. 8.

[7] Gromova 2007, str. 300.

[8] Potter. The Persian Gulf in History. str. 35.

[9] Douglas Frayne. Sargonic and Gutian periods. RIME E2.1.5, str. 184.

[10] Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 109. ISBN 978-1-134-52062-6.

[FOOTNOTELeick2002[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152_152]-11] Leick 2002, str. 152.

[FOOTNOTEOliva2008[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86_86]-12] 12,0 ^12,1 ^12,2 ^12,3 ^12,4 ^12,5 Oliva 2008, str. 86.

[FOOTNOTELeick200281-13] Leick 2002, str. 81.

[FOOTNOTELeick200218-14] Leick 2002, str. 18.

[FOOTNOTEMichalowski1995[https://books.google.com/books?id=thIxCmwfNoMC&pg=PA187_187]-15] Michalowski 1995, str. 187.

[FOOTNOTELeick2002[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76_76]-16] Leick 2002, str. 76.

[FOOTNOTELeick2002[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78_78]-17] Leick 2002, str. 78.

[FOOTNOTELeick2002168-18] Leick 2002, str. 168.

[FOOTNOTEOliva2008[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91_91]-19] 19,0 ^19,1 ^19,2 Oliva 2008, str. 91.

[FOOTNOTEOliva2008[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA92_92]-20] Oliva 2008, str. 92.

[FOOTNOTELeick200267-21] Leick 2002, str. 67.

[FOOTNOTEFrayne1990594-22] Frayne 1990, str. 594.

[FOOTNOTEFrayne1990[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA596_596]-23] Frayne 1990, str. 596.

[FOOTNOTEFrayne1990[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597_597]-24] Frayne 1990, str. 597.

[FOOTNOTEOliva2008[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA87_87]-25] Oliva 2008, str. 87.

[FOOTNOTEFrayne1990598-26] Frayne 1990, str. 598.

[FOOTNOTEFrayne1990599-27] Frayne 1990, str. 599.

[FOOTNOTEFrayne1990600-28] Frayne 1990, str. 600.

[29] "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.

[30] Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC. Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.

[31] "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.

[32] Potts, D.T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.

[33] Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 209. ISBN 978-1-000-03485-1.

[34] Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.

[35] Potts, D. T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (v angleščini). Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.

[LM-36] Translation into French in Mémoires. Paris: P. Geuthner. 1899. str. 8.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]

[19]

[20]

[21]

[22]

[23]

[24]

[25]

[26]

[27]

[28]

[29]

[30]

[31]

[32]

[33]

[34]

[35]

[36]

Ime	Vladanje	Komentar
Ididiš	okoli 2266–2206 pr. n. št.
Šu-Dagan	okoli 2206–2200 pr. n. št.	Ididišev sin.^[11]
Išme-Dagan	okoli 2199–2154 pr. n. št.	Vladal 45 let.^[12]^[13]
Nur-Mer	okoli 2153–2148 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana.^[12]
Ištub-Ilum	okoli 2147–2136 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat. ^[12]
Išgum-Adu	okoli 2135–2127 pr. n. št.	Vladal 5 let.^[12]
Apil-kin	okoli 2126–2091 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana.^[12]^[14] Na posvetilnem napisu njegove hčerke je omenjen kot lugal (kralj).^[15]
Idi-ilum	okoli 2090–2085 pr. n. št.	Njegovo ime se bere tudi Iddn-El; ime je napisano na njegovem votivnem kipu.^[16]
Ili-Išar	okoli 2084–2072 BC	Njegovo ime je zapisano na zidaku.^[17]
Tura-Dagan	okoli 2071–2051 pr. n. št.	Apil-kinov sin in Ili-Išarje brat.^[18]
Puzur-Ištar	okoli 2050–2025 pr. n. št.	Tura-Daganov sin.^[12] Uporabljal je naslov lugal.^[19]
Hitlal-Era	okoli 2024–2017 pr. n. št.	Puzur-Ištarjev sin.^[20] Uporabljal je naslov lugal.^[19]
Hanun-Dagan	okoli 2016–2008 pr. n. št.	Puzur-Ištarjev sin.^[21] Uporabljal je naslov lugal.^[19]
Isi-Dagan	okoli 2000 pr. n. št.	Ime je napisano na pečatu.^[22]
Enin-Dagan		Isi-Daganov sin.^[23]
Itur-(...)		Ime je poškodovano, med njim in Enin-Daganom je praznina.^[24]
Amer-Nunu		Ime je napisano na pečatu.^[25]^[26]
Tir-Dagan		Itur-(...) sin.^[27]
Dagan-(...)		Ime je poškodovano in zadnje ime dokazanega šakkanakkuja.^[28]

Ruler	Length of reign	Notes
Ešpum	c. 2300 BC	Vazal Akadskega kraljestva pod Maništušujem.^[33]
Ilšu-rabi	okoli 2206–2200 pr. n. št.	Šakkanakku province Parašime.
Epirmupi	okoli 2199–2154 pr. n. št.
Ili-išmani	okoli 2200 pr. n. št.	Guverner Elama med vladanjem Naram-Sina Akadskega in/ali Šar-Kali-Šarija, in verjetno njun vazal.^[34]^[35]
Puzur-Inšušinak	okoli 2150 pr. n. št.	Dobil neodvisnost od Akadskega kraljestva. Omenja se kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku države Elam".^[36]