Ščitni zid
Ščitni zid (nemško: Schildmauer) se nanaša na največje in najmočnejše obzidje ali grajski stolp, ki brani edino praktična pristopno stran gradu, zgrajenega na gori, hribu ali ostrogu. [1][2] Nemški viri se lahko nanašajo na ščitni zid, ki varuje dve ali več strani kot sta Hoher Mantel ali Mantelmauer, ki se prevajata kot "visoko obzidje" [3] ali "zidni plašč" [4]. Pogosto ni jasna razmejitev med ščitnim zidom in zidnim plaščem.
Opis
urediZaščitni zidovi so vidni na številnih nemških in avstrijskih gradovih na hribu, niso pa pogosti v Britaniji ali na Irskem, kjer teren iz skalnatih gričev, na katerih so bili zgrajeni gradovi niso ugodni za takšne konstrukcije. Le nekateri britanski gradovi zgrajeni na ostrogu, kot je grad Tantallon, imajo podobno funkcijo.
Gradnja ščitnih zidov je bila pogosta v poznem 12. stoletju v Nemčiji in Avstriji in bi lahko bila reakcija na vse pogostejšo uporabo težkih oblegovalnih naprav, kot je tribok (višina zidov je zaščitila zgradbo pred njegovimi izstrelki) [6]). Debelina ščitnih zidov je v skrajnih primerih znašala tudi 12 metrov (npr. grad Neuscharfeneck). Na vrhu obzidja za prsobranom je bila po navadi pešpot. Ščitni zid je lahko obdajal tudi dve steni stolpov. V mnogih primerih je ščitni zid nadomestil bergfrid, na primer v porušenem gradu Sporkenburg [5] v Westerwaldskem gozdu ali ruševine gradu Alt Eberstein [6] v bližini mesta Baden-Baden. V drugih primerih, na primer na gradu Liebenzell je bergfrid zgrajen v sredini ščitnega zidu. [7]
Primeri
uredi-
Ščitni zid gradu Berneck (Altensteig), Schwazwald -
Ščitni zid gradu Schönburg blizu Oberwesela -
Ščitni zid Sporkenburga -
Ščitni zid gradu Liebenzell v kombinaciji z bergfridom
Sklici in viri
uredi- ↑ Cairns 1989, str. 31.
- ↑ Skaarup 2003, str. 203.
- ↑ Burgen und Feste Platze by K.G. Saur, p. 231. Accessed on 17 Jul 2013
- ↑ Castles of the Western World by Armin Tuulse, p. 86. Accessed on 17 Jul 2013
- ↑ Sporkenburg at alleburgen.de. Accessed on 17 Jul 2013
- ↑ Ebersteinburg at www.burgen-web.de. Accessed on 17 Jul 2013
- ↑ The Style of European Art by Herbert Read, p. 187.
- Cairns, Conrad (1989), Medieval Castles, Cambridge Topic Books (illustrated, reprint izd.), Lerner Publications Company, str. 31, ISBN 9780822512356
- Freudenrich, Craig (2013), How Castles Work, pridobljeno 17. julija 2013
- Skaarup, Harold (2003), Siegecraft - No Fortress Impregnable, Universe, str. 203, ISBN 9780595275212
Literatura
uredi- Horst Wolfgang Böhme, Reinhard Friedrich, Barbara Schock-Werner (ed.): Wörterbuch der Burgen, Schlösser und Festungen. Philipp Reclam, Stuttgart 2004, ISBN 3-15-010547-1, p. 228–230;
- Alexander Antonow: Burgen des südwestdeutschen Raums im 13. und 14. Jahrhundert – unter besonderer Berücksichtigung der Schildmauer. Verlag Konkordia, Bühl/Baden 1977, ISBN 3-7826-0040-1;
- Friedrich-Wilhelm Krahe: Burgen des deutschen Mittelalters – Grundriss-Lexikon. Sonderausgabe, Flechsig Verlag, Würzburg 2000, ISBN 3-88189-360-1, p. 34−36;
- Friedrich-Wilhelm Krahe: Burgen und Wohntürme des deutschen Mittelalters, Band 1: Burgen. Jan Thorbecke Verlag, Stuttgart 2002, ISBN 3-7995-0104-5, p. 33−36;