Črni kuštravec

Črni kuštravec
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Boletales (cevarji)
Družina:	Boletaceae (cevarke)
Rod:	Strobilomyces (kuštravci)
Vrsta:	S. strobilaceus
Dvočlensko ime
	Strobilomyces strobilaceus; (Scop.) Berk. (1851)
Sinonimi
	Boletus strobilaceus Scop. (1770) ; Boletus strobiliformis Dicks. (1785) ; Eriocorys strobilacea (Scop.) Quél. (1886) ; Strobilomyces floccopus (Vahl) P. Karst. (1882) ;

Črni kuštravec (znanstveno ime Strobilomyces strobilaceus) je gliva iz rodu kuštravcev (Strobilomyces). Pred tem je bil znan kot Strobilomyces floccopus.

Značilnosti

Klobuk ima premer do 15 cm. Mlad je polkrožen, nato izbočen do sploščen. Pokrit z značilnimi volnastimi resicami razporejenimi kot strešniki. Resice so debele, štrleče in sivo rjave barve s temnejšo konico. Površina klobuka je suha.

Trosovnica je sestavljena iz cevk. Barva sega od belkaste pri mladih do sivo rjave, včasih z rdečkastim odtenkom, pri starejših osebkih. Pore so oglate, razmeroma velike, pri mladih osebkih prekrite z belo-sivim zastiralcem, katerega ostanki včasih ostanejo na obodu klobuka. Poškodovane cevke se najprej obarvajo rdeče, nato pa postanejo črno-vijolične.

Bet je debel od 1 do 3 cm in visok do 15 cm. Valjast, rahlo zožen proti klobuku, zelo trd. Barva je podobna klobuku, prekrit s številnimi vatastimi sivo rjavimi resicami. Poškodovan bet se obarva rdečkasto.

Je mesnat, včasih suh in elastičen, v steblu oleseneli. Meso je pri mladih gobah belo, kasneje rdečkasto do temno rjavo. Ko je poškodovan, postane rdečkast. Nima posebnega vonja in okusa.^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

Pojavlja se predvsem v Severni Ameriki in Evropi, o najdbah pa so poročali tudi v Koreji, na Japonskem in v Zahodni Afriki.

Gobe rastejo od poletja do jeseni v iglastih, listnatih in mešanih gozdovih. Živi v mikori z bukvo, v gorskih predelih pa s smreko in jelko. Je redka in jo pogosteje najdemo na večjih nadmorskih višinah. V Evropi obstaja samo ena vrsta iz rodu kuštravcev.^[2]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je vijolično rjave barve. Trosi so kroglaste ali elipsoidne oblike, z mrežasto površino in merijo 10–13 x 8–10 μm.^[3]

Podobne vrste

pobeljena livka (Clitocybe dealbata)

Uporabnost

Užitna.

Galerija slik

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Črni kuštravec

Gobe.si

Sklici

↑ Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. str. 188. ISBN 978-83-245-9550-1.
↑ Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. str. 65. ISBN 978-83-258-0588-3.
↑ Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.

[1] Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. str. 188. ISBN 978-83-245-9550-1.

[2] Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. str. 65. ISBN 978-83-258-0588-3.

[3] Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.

[1]

[2]

[3]