Črna lahkotnica

Črna lahkotnica
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Lamiales (ustnatičevci);
Družina:	Lamiaceae (ustnatice);
Rod:	Ballota (lahkotnica);
Vrsta:	B. nigra;
Znanstveno ime
	Ballota nigra; L.
	; Območje razširjenosti
Sinonimi
	Marrubium nigrum (L.) Garsault; Ballota foetida Lam.; Ballota sordida Salisb.; Stachys ballota Kuntze; Ballota velutina Posp.; Ballota sepium Paulet ex Pers.; Ballota urticifolia Ortmann ex Nestl.; Ballota aristata Rchb.; Ballota ampliata Willd. ex Steud.; Ballota hirta Steud.; Ballota rubra Schrad. ex Steud.; Ballota bracteosa Ball; Ballota submitis (Borbás) Borbás;

Črna lahkotnica (znanstveno ime Ballota nigra) je trajnica iz družine ustnatic, ki izvira iz južne Evrope ter osrednje Azije, a je danes razširjena že po celi Evropi in skoraj celotni Aziji, pa tudi po delih Južne in Severne Amerike ter na Novi Zelandiji.^[1]^[2]^[3]^[4]^[5] Na severni polobli cveti med majem in avgustom, v Sloveniji pa med junijem in julijem.^[6]

Opis

Črna lahkotnica je trajnica, ki zraste do 1 metra visoko in ima na stičišču zgornjih listov in četverorobih olistanih stebel dlakave, rdečkasto škrlatne cvetove, združene v češulje. Cela rastlina ima močan in značilen vonj, ki spominja na plesen ali vlažna tla.

Zdravilne lastnosti

Črna lahkotnica se v ljudskem zdravilstvu uporablja za pomiritev tesnob, razdražljivosti in živčnosti med menopavzo, pa tudi za blaženje kašlja in pomirjanje želodčnih krčev. Poleg tega naj bi pomagala tudi proti slabosti in bruhanju ter zvonjenju v ušesih.

Cvetovi vsebujejo fenilpropanoide, zlasti verbaskocid in forsitozid s pomirjevalnim učinkom. V njih so tudi flavonoidi, ki pomirjajo vnetja.^[7]

Podvrste

Priznane podvrste:^[1]

Ballota nigra subsp. anatolica P.H.Davis - Iran, Turčija
Ballota nigra subsp. anomala Greuter - Grčija
Ballota nigra subsp. foetida (Vis.) Hayek - osrednja in južna Evropa; razširjena tudi po Švedski, Ukrajini, Cipru, Turčiji, Argentini
Ballota nigra subsp. kurdica P.H.Davis - Iran, Irak, Turčija
Ballota nigra subsp. nigra - južna Evropa, Velika Britanija, Švedska, Kavkaz, Iran, Turčija; razširjena tudi po Belgiji, Novi Zelandiji, Argentini
Ballota nigra subsp. ruderalis (Sw.) Briq. - Sredozemlje; Kanarski otoki, Madeira, Azori
Ballota nigra subsp. sericea (Vandas) Patzak - Albanija, Makedonija, Grčija
Ballota nigra subsp. velutina (Posp.) Patzak - Slovenija, Hrvaška; razširjena tudi po Argentini

Reference

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Kew World Checklist of Selected Plant Families
↑ Altervista Flora Italiana, Marrubio selvatico, Ballota nigra L. includes distribution maps for Italy, Europe, and North America
↑ Webb, C.J., Sykes, W.R & Garnock-Jones, P.J. (1988). Flora of New Zealand 4: 1-1365. R.E.Owen, Government Printer, Wellington.
↑ Castroviejo, S. & al. (eds.) (2010). Flora Iberica 12: 1-650. Real Jardín Botánico, CSIC, Madrid.
↑ Lazkov, G.A. & Sultanova, B.A. (2011). Checklist of vascular plants of Kyrgyzstan. Norrlinia 24: 1-166
↑ »SPLOŠNI PODATKI O RASTLINI (Ballota nigra subsp. nigra)«. Botanični vrt Ljubljana. Pridobljeno 22. novembra 2017.
↑ Hieng, Bara (12. avgust 2013). »ČRNA LAHKOTNICA: MANJ ZNANA MIRILKA NAPETOSTI«. Bodi Eko. Pridobljeno 22. novembra 2017.

Ta botanični članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[hhhh-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Kew World Checklist of Selected Plant Families

[2] Altervista Flora Italiana, Marrubio selvatico, Ballota nigra L. includes distribution maps for Italy, Europe, and North America

[3] Webb, C.J., Sykes, W.R & Garnock-Jones, P.J. (1988). Flora of New Zealand 4: 1-1365. R.E.Owen, Government Printer, Wellington.

[4] Castroviejo, S. & al. (eds.) (2010). Flora Iberica 12: 1-650. Real Jardín Botánico, CSIC, Madrid.

[5] Lazkov, G.A. & Sultanova, B.A. (2011). Checklist of vascular plants of Kyrgyzstan. Norrlinia 24: 1-166

[6] »SPLOŠNI PODATKI O RASTLINI (Ballota nigra subsp. nigra)«. Botanični vrt Ljubljana. Pridobljeno 22. novembra 2017.

[7] Hieng, Bara (12. avgust 2013). »ČRNA LAHKOTNICA: MANJ ZNANA MIRILKA NAPETOSTI«. Bodi Eko. Pridobljeno 22. novembra 2017.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]