Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti. Najdaljša kost je stegnenica, najmanjše kosti so slušne kosti.

Sprednja stran človeškega skeleta
Zadnja stran človeškega skeleta

Skelet opravlja več funkcij: podpira mehka tkiva, ploščate kosti varujejo notranje organe, kostnina je zaloga za organizem pomembnih soli (kalcij in fosfor), rdeči kostni mozeg je krvotvorni organ, saj v njem po rojstvu nastanejo eritrociti in večji del levkocitov. Kosti dajejo človeku oporo in omogočajo gibanje. Na kosti, ki omogočajo premikanje, so prirasle skeletne mišice - sila, ki nastane pri krčenju in raztezanju mišic, se prenese na kost in slednja se premakne.

Delitev skeleta

uredi

V osnovi človeško telo razdelimo na:

  • osni - aksialni skelet
  • privesni - apendikularni skelet.

Aksialni skelet obsega skelet glave in trupa (lobanja, hrbtenica, rebra, prsnica). Apendikularni skelet pa obsega ramenski in medenični obroč, zgornji in spodnji ud.

Skelet lobanje

uredi

Skelet glave delimo na možganski del (ossa cranii cerebralis) in obrazni del (ossa crani visceralis).

Kosti možganskega dela

uredi

Kosti obraznega dela

uredi

Skelet trupa

uredi

Skelet trupa sestavljajo hrbtenica (columna vertebralis) in prsni koš (thorax).

Skelet zgornjih okončin

uredi

Skelet zgornjega uda sestavljajo kosti ramenskega obroča (ključnica in lopatica), kost v nadlaktu (nadlahtnica), kosti v podlaktu (podlahtnica in koželjnica) ter kosti v roki (zapestnice, dlančnice in prstnice).

Skelet spodnjih okončin

uredi

Skelet spodnjega uda sestavljajo kosti medeničnega obroča (kolčica in križnica), kost v stegnu (stegnenica), kosti v goleni (golenica in mečnica) ter kosti stopala (nartnice, stopalnice in prstnice).

Glej tudi

uredi