Čilski plamenec

vrsta plamenca

Čilski plamenec (znanstveno ime Phoenicopterus chilensis) je vrsta velikega plamenca, ki meri v višino 110–130 cm. Vrsta je sorodna z ameriškim ali karibskim plamencem (Phoenicopterus ruber) in velikim plamencem (Phoenicopterus roseus), s katerim so ga včasih imeli za isto vrsto.[3] IUCN navaja, da je vrsta potencialno ogrožena.

Čilski plamenec

Čilski plamenec z jajci v živalskem vrtu Bernburg, Nemčija
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Phoenicopteriformes (plamenci)
Družina: Phoenicopteridae
Rod: Phoenicopterus
Vrsta: P. chilensis
Znanstveno ime
Phoenicopterus chilensis
(Molina, 1782)

Sinonimi[2]
  • Phoenicoparrus chilensis (Molina 1782)
  • Phoenicopterus ruber chilensis (Molina 1782)
  • Phoenicopterus ignipalliatus Orbigny & Geoffroy Saint-Hilaire

Gnezdi v Južni Ameriki od Ekvadorja in Peruja do Čila in Argentine ter vzhodno do Brazilije; vnesen je bil v Nemčijo in na Nizozemsko (kolonija na meji, Zwillbrocker Venn). Kot vsi plamenci tudi ta na blatni gomili odloži eno samo kredno belo jajčece.

Ti plamenci so v glavnem omejeni na slane lagune in alkalna jezera, vendar so ta območja občutljiva za izgubo habitatov in onesnaženje vode.

 
Jata leti v Rio Grande do Sul v Braziliji
 
Čilski plamenec se čisti
 
Glava čilskega plamenca v parku divjih živali Durrell (Jersey)

Perje je bolj rožnato kot pri nekoliko večjem velikem plamencu, vendar manj kot pri karibskem plamencu. Od teh vrst ga lahko ločimo po sivkastih nogah z rožnatimi sklepi (tibiotarsalna artikulacija) in tudi po večji količini črnine na kljunu (več kot polovica). Mladiči po navadi nimajo nobenih znakov rožnate obarvanosti, temveč so sivi.[4]

Prehrana

uredi

Kljun čilskega plamenca je opremljen z glavniku podobnimi strukturami, ki mu omogočajo filtriranje hrane – predvsem alg in planktona – iz vode obalnih blatnih ravnic, estuarijjev, lagun in slanih jezer, kjer živi.[5]

Razmnoževanje

uredi

Čilski plamenci živijo v velikih jatah v naravi in zahtevajo gnečo, da spodbudijo vzrejo. Med sezono razmnoževanja samci in samice kažejo različna vedenja, da bi pritegnili partnerje, vključno z mahanjem glave – glavo vrtijo z ene strani na drugo v tandemu – in pozdravi kril, kjer se krila večkrat odpirajo in zapirajo. Plamenci na splošno beležijo slabo uspešno vzrejo, ker bodo odložili razmnoževanje, dokler okoljske razmere ne bodo ugodne za vzrejo.[6]

Samci in samice sodelujejo pri gradnji gnezda iz blata v obliki stebra in oba izmenično inkubirata jajce, ki ga je položila samica. Po izvalitvi imajo mladiči sivo perje; 2 do 3 leta ne dobijo značilne rožnate obarvanosti odraslih. Tako samci kot samice plamencev lahko v žlezi proizvedejo hranljivo mleku podobno snov, s katero hranijo svoje mladiče.

V ujetništvu

uredi

Prvi plamenec, izvaljen v evropskem živalskem vrtu, je bil čilski plamenec v Zoo Basel (Švica) leta 1958.[7]

Ker je pri tej vrsti prišlo do velikega upada, so v živalskih vrtovih izvajali programe vzreje, da bi pomagali ublažiti upad števila prosto živečih živali.

Leta 1988 čilskemu plamencu, ki je živel v Tracy Aviaryju v Salt Lake Cityju v Utahu, pomotoma niso rutinsko porezali kril. Plamenec je pobegnil [8] in postal lokalna legenda na širšem območju Salt Lake, znan kot Pink Floyd Plamenec. Pink Floyd je pozimi prišel v Utah, da bi se hranil s kozicami, ki živijo v Velikem slanem jezeru, spomladi in poleti pa odletel proti severu v Idaho in Montano. Pink Floyd je postal priljubljena turistična atrakcija in lokalna ikona do izginotja in domnevne smrti [9], potem ko je neke pomladi leta 2005 odletel na sever v Idaho in ga nikoli več niso videli.

Sklici

uredi
  1. BirdLife International (2012). »Phoenicopterus chilensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2012. Pridobljeno 26. novembra 2013.
  2. Çınar, Ümüt (november 2015). »04 → Cᴏʟᴜᴍʙᴇᴀ : Pʜᴏᴇɴɪᴄᴏᴘᴛᴇʀɪfᴏʀᴍᴇs, Pᴏᴅɪᴄɪᴘᴇᴅɪfᴏʀᴍᴇs, Mᴇsɪᴛᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Pᴛᴇʀᴏᴄʟɪᴅɪfᴏʀᴍᴇs, Cᴏʟᴜᴍʙɪfᴏʀᴍᴇs«. English Names of Birds. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 30. decembra 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. Knox, A.G.; Collinson, M.; Helbig, A.G.; Parkin, D.P.; Sangster, G. (2002). »Taxonomic recommendations for British birds«. Ibis. 144: 707–710. doi:10.1046/j.1474-919x.2002.00110.x.
  4. »Photo«. Zoo View. Los Angeles Zoo and Botanical Gardens. XXXVII (4): 1, back cover. 2004.
  5. »"Chilean Flamingo Fact Sheet, Lincoln Park Zoo"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2015. Pridobljeno 14. februarja 2021.
  6. Farrell, Barry. »Breeding behavior in a flock of Chilean flamingos (Phoenicopterus chilensis) at Dublin zoo«. Zoo Biology.
  7. »Zoo celebrates 50 years of flamingo breeding and science«. Basler Zeitung. 13. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2009. Pridobljeno 21. marca 2010.
  8. "Utah's Wild Chilean Flamingo, Pink Floyd!"
  9. »Feeling Blue About Pink Floyd«. Deseret News. 26. marec 2007.

Zunanje povezave

uredi