Çinili Köşk
Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj. Napis nad glavnim vhodnimi vrati kaže, da je bil zgrajen leta 1472.[1] Zgradil ga je sultan Mehmed II. Osvajalec kot palačo oziroma paviljon užitka. Paviljon stoji na najbolj oddaljenem delu palače ob parku Gülhane. Imenoval se je tudi Glazirani paviljon (Sırça Köşk).[2]
Çinili Köşk | |
 Poploščeni paviljon | |
 | |
| Ustanovitev | 1953 |
|---|---|
| Lokacija | Alemdar Cad. Osman Hamdi Bey Yokuşu Sok. 34122, Gülhane Fatih, Istanbul  Turčija |
| Koordinate | 41°00′43″N 28°58′53″E / 41.011944°N 28.981389°E |
| Tip | muzej islamske umetnosti |
| Lastnik | Republika Turčija |
| Dostop | od torka do nedelje od 9:00 do17:00 |
| Spletna stran | www |
Paviljon je od leta 1875 do 1891 služil kot Cesarski muzej (osmansko turško Müze-i Hümayun, turško İmparatorluk Müzesi).[3] Leta 1953 je bil odprt za javnost in kasneje vključen v carigrajske arheološke muzeje kot Muzej islamske umetnosti. V muzeju je veliko primerov izniških ploščic in seldžuške lončenine.
Arhitektura
urediPaviljon ima obliko grškega križa in dve nadstropji.[4] Zaradi strmega pobočja je s prednje stani vidno samo gornje nadstropje. Zunanjost iz glazirane opeke kaže ja srednjeazijski vpliv, predvsem na Bibi-Hanumino mošejo v Samarkandu. Kvadratna oblika paviljona predstavlja štiri strani neba in hkrati simbolizira univerzalno avtoriteto in suverenost osmanskega sultana. Ker ni na paviljonu nobenega bizantinskega vpliva, se stavba pripisuje neznanemu perzijskemu arhitektu.[5] S kamnom uokvirjena opeka in poligonalni stebri na pročelju paviljona so tipično perzijski. Vhod v spodnje nadstropje zapirajo rešetkasta vrata, na gornjo pokrito teraso s kolonado pa vodi zavito stopnišče. Portik je bil obnovljen v 18. stoletju. Na sredi so velika vrata z obokom, obloženim s zelenimi ploščicami, ki vodijo v preddverje in od tam na obsežno dvorišče. V ozadju so trije cesarski apartmaji.[6]
Iz apartmajev je razgled na park nad Bosporjem. Mreža rebrastih obokov namiguje na gotsko arhitekturo, čeprav oboki niso nosilni ampak okrasni. Modro-bele ploščice na steni so razporejene v obliki šesterokotnikov in trikotnikov, značilnih za Burso.[7] Na nekaterih ploščicah so bili zapleteni vzorci cvetic, listov, oblakov in drugih abstraktnih oblik. Bele štukature in ivana so značilno perzijski.
-
V paviljonu je zbirka islamske umetnosti -
Pročelje paviljona -
Vhod (detajl) -
Vodnjak -
Izniški enobarvni krožnik -
Izniški enobarvni krožnik -
Izniški enobarvni krožnik -
Izniška enobarvna mošejska svetilka -
Izniška enobarvna mošejska svetilka -
Večbarvna mošejska svetilka -
Večbarvna mošejska svetilka -
Izniški večbarvni krožnik -
Večbarvna ploščica -
Večbarvna izniška ploščica -
Večbarvna izniška ploščica -
Detajl -
Çanakkalska posoda -
Çanakkalska posoda
-
Vhod (detajl) -
Večbarvna mošejska svetilka -
Izniška enobarvna mošejska svetilka -
Mihrab
Sklici
uredi- ↑ Necipoğlu, Gülru (1991). Architecture, ceremonial, and power: The Topkapı Palace in the fifteenth and sixteenth centuries. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press. str. 213. ISBN 0-262-14050-0.
- ↑ Fanny Davis. Palace of Topkapi in Istanbul. 1970. str. 266. ASIN B000NP64Z2.
- ↑ Davis, str. 268.
- ↑ Davis, str. 266-267.
- ↑ Necipoğlu, str. 214.
- ↑ Necipoğlu, str. 216.
- ↑ Davis, str. 267.
Viri
urediSir Banister Fletcher. A History of Architecture. Boston: Butterworths, 1987. ISBN 0-408-01587-X. NA200.F63 1987. discussion p611 John Julius Norwich, ed. Great Architecture of the World. New York: Random House, 1975. ISBN 0-394-49887-9. NA200.G76. discussion, facade photo, p140. John D. Hoag. Islamic Architecture. New York: Harry N. Abrams, 1977. ISBN 0-8109-1010-1. LC 76-41805. NA380.H58. plan drawing, fig427, p324. Goodwin, 1971.
Zunanje povezave
uredi