Danajarutar

Odločanje

Odločanje je mentalni proces, katerega končni produkt je odločitev za eno izmed ponujenih možnosti. Vsaka odločitev je obenem končna izbira, ki se lahko kaže v dejanju ali mnenju.

Teorija pričakovane vrednosti in vloga razuma

Pričetki razmišljanja o tem, po katerih principih poteka človeško odločanje, temeljijo na ekonomskih in matematičnih konceptih, ki poudarjajo predvsem človekov racionalni vidik delovanja. Tak način preučevanja procesa odločanja človeka opredeljuje kot racionalno bitje, ki se odloča med različnimi alternativami glede na največjo pričakovano uporabno vrednost odločitve. Uporabna vrednost možnosti je določena na podlagi razmerja med predvidevanjem možnih posledic odločitve in stopnjo tveganja, ki jo prinese negotovost (vseh posledic namreč ne moremo predvideti). Razmerje med obema dejavnikoma predstavlja verjetnost izida oziroma kolikšna je verjetnost, da določena izbira za nas pomeni izgubo ali dobiček. Tak pristop k preučevanju človekovega odločanja temelji na teoriji pričakovane uporabnosti (Expected Utility Theory), ki se jo uporablja predvsem v ekonomiji. Teorija pričakovane vrednosti torej na podlagi teorije verjetnosti (Probability Theory) razlaga principe, po katerih se človek odloča. Odločitev je znotraj okvira omenjene teorije razumljena kot posledica izračunov, ki jih človek naredi, ko je soočen z mnogimi možnostmi. Človekova odločitev je zato rezultat računanja verjetnosti tega, katera možnost ima glede na teorijo verjetnosti zanj največjo pričakovano uporabnost. Teorije razlaganja človekovega odločanja, ki temeljijo na ekonomskih modelih, pa v ozir ne vzamejo motivacijskih, čustvenih in osebnih dejavnikov, ki jih človek v trenutku, ko se odloča, doživlja.

Somatski označevalci in vloga čustev ter spomina

Ljudje smo psihološka bitja, zaradi česar ni dovolj, da preučimo le, po katerih principih in matematičnih zakonitostih poteka odločanje. Preučiti je potrebno tudi motivacijske, čustvene, osebne potrebe posameznika ter kontekst, v katerem se posameznik, ki se odloča, nahaja. Za to, da resnično razumemo, zakaj se je posameznik odločil za določeno možnost, torej ni dovolj, da poznamo splošne principe delovanja, po katerih se človek ravna v idealnih in nadzorovanih pogojih.

V zadnjih nekaj desetletjih se raziskovalci, ki preučujejo človekovo odločanje, vse bolj usmerjajo na preučevanje procesa odločanja v konkretnih situacijah; torej v ozir vzamejo tudi kontekst, v katerem se posameznik v trenutku odločanja nahaja, in njegove pretekle izkušnje, kjer je bil soočen s podobnimi možnostmi. Ena izmed razlag o principih odločanja, ki poudarja pomen čustev in preteklih izkušenj pri odločanju, temelji na hipotezi somatskih označevalcev, ki jo je postavil ameriški nevrolog Antonio Damasio . Damasio poudarja, da vsaka izmed možnosti, s katero je soočen posameznik, v njem sproži somatski oziroma telesni odziv, ki vpliva na njegovo trenutno počutje. Na ta način telo »označi« vsako izmed možnosti, s čimer posamezniku sporoča, katera možnost je zanj bolj ugodna. Če neka možnost vzbudi neprijetne občutke in stres, je to alarmni signal, ki nam sporoča, naj možnost zavrnemo in se odločimo za tisto, ki v nas povzroči prijetnejše občutke. Poleg avtomatičnega telesnega odziva, ki vpliva na to, za katero možnost se bomo odločili, na odločitev vplivajo tudi spomini o podobnih preteklih izkušnjah. Čustva, ki smo jih v podobni situaciji že doživeli, se shranijo v spominski sistem, zaradi česar v situacijah, ko doživljamo podobna čustva, ti shranjeni občutki vplivajo na našo odločitev. Spomini namreč niso nevtralni, temveč so čustveno obarvani. Zato neposredno vplivajo tudi na trenutno počutje, saj se avtomatično aktivirajo, ko smo soočeni s situacijo, ki je podobna tisti, ki smo jo že doživeli . Za to, za katero izmed možnosti se bo posameznik v določeni situaciji odločil, obstajajo nekateri splošni principi odločanja, a človek je zmožen tudi za bolj kompleksno odločanje, pri katerem upošteva množico različnih dejavnikov, kot so konkretna situacija, osebno počutje in potrebe drugih ljudi. Zaradi te svoje kompleksnosti in zmožnosti za prilagajanje je človekovo delovanje fleksibilno in prilagojeno na spreminjajoče se okolje.

Viri