Heraldika
Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe. Vsa vedenja in znanja, ki jih obsega heraldika, zaradi svoje obširnosti tvorijo posebno umetnostno zgodovinsko vedo.
Začetek grboslovja postavljamo v sredino 12. stoletja (približno v leto 1150, v čas križarskih vojn), ko se je začel uveljavljati srednjeveški družbeni red - fevdalizem. Zaradi obilice simbolike, ki se pojavlja v grbih, je grboslovje v tesni prepletenosti z rodoslovjem (genealogija), družboslovjem (sociologija), umetnostno zgodovino, orožarsko, socialno, politično, gospodarsko, cerkveno in še kakšno zgodovino.
Grboslovje v grobem delimo na:
- splošno teorijo grboslovja;
- zgodovino grboslovja;
- grboslovno pravo;
- grboslovno oblikovanje in slikanje.
Splošna grboslovna teorija razlikuje štiri glavne zvrsti:
- krajevno grboslovje (grbi vasi, trgov, mest, občin, pokrajin, dežel);
- cerkveno grboslovje (grbi cerkvenih dostojanstvenikov, bratovščinh, škofij, cerkvenih redov);
- grboslovje stanovskih združenj (cehovskih skupnosti, narodnih skupnosti, v novejšem času političnih strank, društev, sindikatov,...);
- osebno in rodbinsko grboslovje (grbi posameznikov in njihovih potomcev).
Heraldična območja uredi
Heraldika se nedvomno spreminja skozi različne regije, saj razvoj grboslovja ni potekal enakomerno. Tako v Evropi poznamo sedem glavnih heraldičnih območji:
- srednje-evropska heraldika[1] (obsega Srednjo Evropo in v grobem tudi območje Svetega rimskega cesarstva; območje imenujemo tudi "Germania"),
- italsko-beneška heraldika[2] (obsega območje starih italijanskih državic),
- iberska heraldika[3] (obsega Iberski polotok, delimo jo na špansko in portugalsko heraldiko),
- angleško-škotska[4] (britanska) heraldika (obsega območje Anglije in Škotske),
- francoska heraldika[5] (obsega območje današnje Francije),
- skandinavska heraldika[6] (obsega nordijske države),
- vzhodnoslovanska heraldika (v grobem obsega območje Ruskega imperija).
Poznamo še nekaj heraldičnih območji, ki imajo značilno heraldiko, vendar jih obravnavamo pod okriljem zgoraj navedenimi območji: ruska[7], baltska[8], kavkaška[9] heraldika (ki bi jih lahko obravnavali pod vzhodnoslovansko); belgijska[10], karpatska[11], helvetska[12] oz. švicarska heraldika (ki bi jih lahko obravnavali pod srednje-evropsko); kanarska[13] heraldika (pod ibersko); irska[14] heraldika (pod angleško-škotsko). Potem je tu še balkanska[15] (ilirska) heraldika, ki temelji na Fojniškem grbovniku in jo težko povežemo s katerokoli skupino.
Zunaj Evrope se je heraldika razvila šele, ko so prišli na to območje kolonizatorji ali se je heraldika razširila še tam. Ponekod zunaj Evrope se pojavljajo tudi t.i. atributirani (ang. attributed) grbi, ki so grbi podeljeni posameznikom ali območjim, ki so bili pokonji oz. niso več obstajala ob začetku heraldike (tako se ponekod omenja celo grb Jezusa).
Tako lahko tudi območja, kjer je heraldika nastopila pozneje kot v Evropi, razdelimo na heraldična območja:
Viri uredi
- Gogala, Roger: Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?, Forma 7, 2002 (COBISS) ISBN 961-6181-31-9
- http://www.grboslovje.si/heraldika.php
- https://wappenwiki.org/index.php/Regions
Glej tudi uredi
 | Ta članek grboslovju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- ↑ »Germania - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
- ↑ »Italia - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
- ↑ »wappenwiki-Iberia«.
- ↑ »Britannia - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
- ↑ »wappenwiki-Francia«.
- ↑ »wappenwiki-Scandia«.
- ↑ »wappenwiki-Ruscia«.
- ↑ »wappenwiki-Balticum«.
- ↑ »wappenwiki-Caucasos«.
- ↑ »wappeniki-Belgica«.
- ↑ »wappenwiki-Carpathia«.
- ↑ »wappenwiki-Helvetia«.
- ↑ »wappenwiki-Canaria«.
- ↑ »wappenwiki-Hibernia«.
- ↑ »wappenwiki-Haemus«.
- ↑ »wappenwiki-Anatolia«.
- ↑ »wappeniki-Mundus Novus«.
- ↑ »wappenwiki-Outremer«.