Znój ali pót je hipotoničen izloček žlez znojnic. Nastajanje znoja in njegovo izhlapevanje ohlaja organizem. Pri izlapevanju enega grama znoja človek odda 2,42 kJ energije. Svež znoj je brez vonja; značilen vonj nastane predvsem zaradi razgradnje dolgoverižnih maščobnih kislin do krajših produktov, kot sta mravljinčna in maslena kislina. Razgradnjo le-teh povzročijo bakterije, ki so normalno prisotne na koži.

SestavaUredi

Sestava znoja se spreminja glede na temperaturo okolja, stanje aklimatizacije (po aklimatizaciji v vročem podnebju se spremeni sestava znoja tako, da vsebuje manj soli), telesno dejavnost, prehrano, razlikuje pa se tudi med posamezniki.

Običajna sestava znoja:

V živalskem svetuUredi

Prašiči, kunci, plazilci, ptiči in ribe nimajo žlez znojnic in s tem sposobnosti ohlajanja s pomočjo znojenja. Pri domačih mačkah in psih se znojnice nahajajo le na omejenih telesnih predelih. Zato so te živali razvile druge načine ohlajanja (na primer sopihanje pri psih).

Glej tudiUredi