Zincke-Suhlova reakcija
Zincke–Suhlova reakcija je poseben primer Friedel-Craftsove alkilacije, ki sta ga prva opisala nemška kemika Theodor Zincke in R. Suhl leta 1906.[1][2][3]
Zincke-Suhlova reakcija
Klasičen primer Zincke-Suhlove reakcije je pretvorba p-krezola v cikloheksadienon, ki poteka v tetraklorometanu kot topilu v prisotnosti aluminijevega(III) klorida kot katalizatorja. Reakcijo je v 1950. letih temeljito preučeval ameriški kemik Melvin Spencer Newman, ki je preučil mehanizme reakcije in uvedel več izboljšav.
Reakcijski produkt je izhodna surovina za dienolsko benzensko premestitev.
Sklici
uredi- ↑ M Newman (1954). A Study of the Zincke and Suhl Reaction. J. Am. Chem. Soc. 19 (6): 978.
- ↑ M Newman (1954). The Aluminum Chloride-catalyzed Reaction of Benzotrichloride with p-Cresol. J. Am. Chem. Soc. 19 (6): 985.
- ↑ T. Zincke, R. Suhl (1906). Melvin Newman (1906). Über die Einwirkung von Tetrachlorkohlenstoff und Aluminiumchlorid auf p-Kresol und p-Kresolderivate. Chemische Berichte 39 (4): 4148–4153. doi: 10.1002/cber.190603904115.