Wikipedija

Zgornja Dravska dolina

Zgornja Dravska dolina je del Dravske doline v Avstriji v avstrijskih deželah Koroška in Vzhodna Tirolska. Razteza se od Lienza do Möllbrücka.

Zgornja Dravska dolina
Dravska dolina pri Kleblach-Lindu
Nadm. višina dna673–550 m
Dolžina60 km (37 mi)
Površina698.8
Geografija
DržavaAvstrija
Zvezna državaKoroška
RegijaAT-2
OkrožjeOkraj Lienz, Tirolska in Okraj Špital ob Dravi
Koordinati46°44′42″N 13°11′11″E / 46.7451°N 13.1863°E / 46.7451; 13.1863 

Geografija uredi

Lega uredi

Zgornja Dravska dolina se začne v Lienzu pri izlivu Isla/Isel v Dravo na nadmorski višini 673 metrov nad morjem in se konča pri izlivu Mele/Mölla v Dravo pri kraju Möllbrücke na 550 metrih nadmorske višine. Dolina je dolga okoli 60 kilometrov[1] s porečjem 698,8 kvadratnih kilometrov.[2] Na severu Zgornja Dravska dolina meji na Schoberjevo skupino in Kreuzeckovo skupino, na jugu pa na Lienške Dolomite in Ziljske Alpe.

Stranske doline uredi

Največje pritočne doline Zgornje Drave so: [2]  

Pomembni kraji uredi

Najpomembnejši kraji v Zgornji Dravski dolini so (dolvodno): Lienz, Oberdrauburg, Greifenburg, Steinfeld in Möllbrücke.

Zgodovina uredi

Keramične najdbe pri Lavantu kažejo na poselitev v mlajši kameni dobi.[3]

 
Rimske izkopanine v Aguntumu

Rimsko naselje Aguntum je igralo pomembno vlogo v prvih dveh stoletjih našega štetja in ga je cesar Klavdij povzdignil v status mesta.[4] Via Julija Avgusta je vodila iz Ogleja preko Prelaza Plöcken in Prelaza Ziljski vrh v Dravski dolini in se razcepila pri Irschenu. Zahodni del je vodil v Aguntum, vzhodni pa v Teurnijo pri Špitalu ob Dravi.

Med izkopavanji leta 2016 so v bližini Irschena odkrili ostanke naselbine na vrhu hriba iz obdobja med četrtim in šestim stoletjem. [5]

Že iz leta 1209 obstajajo zapisi, da je v Zgornji Dravski dolini potekalo splavarjenje. Glavni predmeti, ki so jih prevažali, so bili les, oglje, železnina in tkanine. Zlasti v 17. stoletju je bila reka pomembno prometno sredstvo za žage in kasneje za tovarne celuloze. Z izgradnjo železnice je rafting izgubil pomen in bil dokončno opuščen sredi 20. stoletja.[6]

Gospodarstvo in infrastruktura uredi

Pomembna podjetja v Zgornji Dravski dolini so Alpha Tech Präzisionsbau GmbH, KVS SANSYSTEM-Fertigbäder GmbH, Weissenseer Holz-System-Bau GmbH, Holzbau THALMANN, [7] in WinklerBau GmbH, ki je bilo ustanovljeno leta 1935. [8]

 
Pristajališče za jadralne padalce v Greifenburgu

Turizem uredi

Regija Gornje Dravske doline ponuja predvsem športne in prostočasne dejavnosti na prostem, od kolesarjenja, pohoda z lamami, jadralnega padalstva, jadranja in deskanja, plezanja, golfa ali lokostrelstva do vožnje s kanujem po Dravi.[9]

 
Dravska kolesarska pot pri Steinfeldu

Promet uredi

  • Železnica: Dravska železnica[10], ki je bila odprta leta 1871, je bila elektrificirana leta 1989. [11]
  • Cesta: Najpomembnejša cestna povezava je Dravska cesta B100. Od tu se cesta Großglockner B107 odcepi v Dolino Mele/ Mölltal pri Debantu, cesta čez Prelaz Plöcken B110 se odcepi na Ziljsko dolino pri Oberdrauburgu in cesta Weißensee B87 se odcepi pri Greifenburgu na Weißensee.
  • Kolesarska pot: Dravska kolesarska pot poteka ob reki od Lienza do Oberdrauburga, nato pa se večkrat odmakne od Drave.[12]

Sklici uredi

  1. ↑ »Google Maps« (v nemščini). Pridobljeno 20. decembra 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Flächenverzeichnis der österreichsichen Flussgebiete, Draugebiet« (PDF). Lebensministerium. str. 14–21. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  3. ↑ »Geschichtlicher Überblick«. Gemeinde Lavant. Pridobljeno 20. decembra 2022. Arhivirano 2023-02-02 na Wayback Machine.
  4. ↑ »Chronik« (v nemščini). Museum Aguntum. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  5. ↑ »Römerstraße ober Irschen entdeckt« (v nemščini). 23. julij 2016. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  6. ↑ »Oberes Drautal in Kärnten: Von der alten Tradition des „Flößens" osttirol-heute.at« (v nemščini). Pridobljeno 20. decembra 2022.
  7. ↑ »Oberes Drautal: Wirtschaftslandesrat besucht Unternehmer« (v nemščini). MeinBezirk.at. 16. februar 2022. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  8. ↑ »Greifenburg: Oberdrautaler Unternehmen feierte 85-jähriges Jubiläum« (v nemščini). MeinBezirk.at. 20. december 2022. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  9. ↑ »Oberes Drautal als größter Outdoorpark«. ORF. 2010. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  10. ↑ »150 Jahre „Drautalbahn" - Osttirol Online«. Pridobljeno 20. decembra 2022.
  11. ↑ »Eisenbahnmuseum Lienz«. Stadtgemeinde Lienz. Pridobljeno 20. decembra 2022. Arhivirano 2022-12-20 na Wayback Machine.
  12. ↑ »Drauradweg | Oberes Drautal« (v nemščini). Kärnten Werbung. Pridobljeno 20. decembra 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgornja_Dravska_dolina&oldid=6171968«