Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

otoška država v Evropi
(Preusmerjeno s strani Združeno Kraljestvo)

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska[6]) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva je tudi 14 Britanskih čezmorskih ozemelj. Kronske odvisnosti imajo z Združenim kraljestvom poseben odnos, saj niso njegov del, ampak spadajo neposredno pod britansko krono. Kralj Združenega kraljestva je obenem tudi kralj več drugih suverenih monarhij, nekdanjih britanskih kolonij: Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Papue Nove Gvineje, Jamajke itd.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland1
Grb Združenega kraljestva
Grb
Geslo: Dieu et mon droit  (kraljevsko geslo2)
(francosko za »Bog in moja pravica«)
Himna: God Save the King3
(»Bog obvaruj kralja«)
Lega Združenega kraljestva
Glavno mestoLondon
51°30′N, 0°7′W
Uradni jezikiangleščina (de facto)
Priznani regionalni jeziki
Vladaparlamentarna ustavna monarhija
• kralj:
Karel III.
Rishi Sunak
Nastanek
24. marca 1603
1. maja 1707
1. januarja 1801
12. aprila 1922
Površina
• skupaj
242.495 km2 (78.)
• voda (%)
1,34
Prebivalstvo
• ocena 2022[1]
66.971.395
• popis 2011[2]
63.182.178
• gostota
270,7/km2 (50.)
BDP (ocena 2023)[3]
• skupaj (nominal.)
3,33 bilijona $ (6.)
• skupaj (PKM)
3,87 bilijona $ (9.)
• na preb. (nominal.)
48.913 $ (23.)
• na preb. (PKM)
56.836 $ (30.)
Gini (2020)35,5[4]
srednji
HDI (2021)0,929[5]
zelo visok · 18.
Valutafunt šterling (£) (GBP)
Časovni pasUTC +0 (GMT)
• poletni
UTC +1 (BST)
Klicna koda+44
Internetna domena.uk5
  1. V Združenem kraljestvu so v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih kot avtohtoni (regionalni) jeziki priznani še nekateri drugi jeziki. Uradno ime Združenega kraljestva je v njih naslednje:
    velško Teyrnas Unedig Prydain Fawr a Gogledd Iwerddon
    škotskogelsko An Rìoghachd Aonaichte na Breatainn Mhòr agus Eirinn a Tuath
    irsko Ríocht Aontaithe na Breataine Móire agus Thuaisceart Éireann
    skotščina Unitit Kinrick o Great Breetain an Northren Ireland
    mansko Reeriaght Unnaneyssit dy Yn Vretyn Vooar as Nerin Hwoaie
    kornijsko An Rywvaneth Unys a Vreten Veur hag Iwerdhon Glédh
  2. Kraljevsko geslo na Škotskem se glasi Nemo Me Impune Lacessit (latinsko za »Nihče me ne razdraži nekaznovano«).
  3. Glej razdelek #Simboli. Uporablja se tudi kot kraljevska himna.
  4. Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja« priznana tudi valižanščina[1]. Od leta 2005 ima škotska gelščina na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina« [2]. Glej Jeziki Združenega kraljestva.
  5. Po ISO 3166-1 alfa-2 je GB, vendar se .gb ne uporablja.

Zgodovina

uredi

Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije.

Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje medvladja: Anglija je postala republika (The Commonwealth of England), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Oliver Cromwell, nato pa za kratek čas njegov sin, Richard Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja.

Z listino o uniji iz leta 1707 sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z anglo-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske.

Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.

Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25 % prebivalstva.

Združeno kraljestvo je član Skupnosti narodov, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

Upravna delitev

uredi

Tradicionalne grofije Združenega kraljestva

uredi

Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino -shire, ki pomeni "grofija". Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače.

Anglija

uredi

Anglija je tradicionalno razdeljena na 39 grofij (angleško counties), in sicer:

  1. Bedfordshire
  2. Berkshire
  3. Buckinghamshire
  4. Cambridgeshire
  5. Cheshire (County of Chester) *
  6. Cornwall
  7. Cumberland
  8. Derbyshire
  9. Devon
  10. Dorset
  11. County Durham *
  12. Essex
  13. Gloucestershire
  14. Hampshire
  15. Herefordshire
  16. Hertfordshire
  17. Huntingdonshire
  18. Kent
  19. Lancashire (County of Lancaster) *
  20. Leicestershire
 
  1. Lincolnshire
  2. Middlesex
  3. Norfolk
  4. Northamptonshire
  5. Northumberland
  6. Nottinghamshire
  7. Oxfordshire
  8. Rutland
  9. Shropshire (County of Salop)
  10. Somerset
  11. Staffordshire
  12. Suffolk
  13. Surrey
  14. Sussex
  15. Warwickshire
  16. Westmorland
  17. Wiltshire
  18. Worcestershire
  19. Yorkshire

* = grofijski palatin
† = znana tudi kot Grofija Southampton ali Southamptonshire

Škotska

uredi

Na Škotskem od 1890 to 1975 tradicionalno obstaja 33 grofij:

Grofije Škotske od 1890 do 1975
 

Wales

uredi

Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij:

  • Anglesey
  • Brecknockshire
  • Caernarvonshire
  • Cardiganshire
  • Carmarthenshire
  • Denbighshire
  • Flintshire
  • Glamorganshire
  • Merionethshire
  • Monmouthshire
  • Montgomeryshire
  • Pembrokeshire
  • Radnorshire

Imena so v originalnem jeziku.

Severna Irska

uredi

Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske):

  • County Antrim
  • County Armagh
  • County Down
  • County Fermanagh
  • County Londonderry / Derry
  • County Tyrone

Imena so v originalnem jeziku.

Namestniška ozemlja Združenega kraljestva

uredi

Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj (angleško Lieutenancy areas). Vsako je dodeljeno enemu locum tenensu (angleško Lord Lieutenant), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije (angleško Ceremonial counties), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske (angleško Lieutenancy areas of Scotland), v Walesu ohranjene grofije Walesa (angleško Preserved counties of Wales) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti (angleško Six counties and two former county boroughs). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije.

Anglija

uredi

V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami.

Škotska

uredi

Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Škotske
 

Wales

uredi

V Walesu je 8 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Walesa
 

Severna Irska

uredi

Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti Belfast in Londonderry / Derry pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem.

Administrativna območja

uredi

Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij.

Anglija

uredi

Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, angleško regions). Ena izmed regij je Greater London, ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij (angleško boroughs) in City of London, ki je posebna politična enota sui generis.

Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije (Metropolitan Counties), ne-mestne grofije (Non-Metropolitan Counties) in unitarne oblasti (druga raven razdelitve, angleško metropolitan and non-metropolitan boroughs, unitary authorities). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve, angleško districts), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, angleško civil parishes). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave.

  • 9 regij
    • London
      • 32 londonskih grofij
      • City of London
    • ostalih 8 regij
      • 6 mestnih grofij
        • 36 mestnik okrožij
          • civilne župnije
      • 27 ne-mestnih grofij
        • 201 ne-mestnih krožij
          • civilne župnije
      • 56 unitarnih oblasti
        • civilne župnije

Škotska

uredi

Škotska je razdeljena na 32 unitarnih oblasti (angleško unitary authorities), ki jih sestavljajo civilne župnije.

Wales

uredi

Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij (angleško county boroughs), 9 grofij (angleško counties) in 3 mesta (angleško cities).

Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo.

Severna Irska

uredi

Sestavljena je iz 26 unitarnih oblasti, od tega 9 okrožij (angleško districts), 13 grofij (angleško boroughs) in 4 mesta (angleško cities).

Glej tudi

uredi

Parlament Združenega kraljestva

Sklici

uredi
  1. »Population, total - United Kingdom«. World Bank Open Data. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  2. »2011 UK censuses«. Office for National Statistics. Pridobljeno 17. decembra 2012.
  3. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (UK)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
  4. »Inequality – Income inequality«. us.oecd.org. OECD. Pridobljeno 25. julija 2021.
  5. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  6. Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.

Zunanje povezave

uredi