Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kratica ZZZS) je slovenski javni zavod, ustanovljen 1. marca 1992 na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. ZZZS ima status javnega zavoda s sedežem v Ljubljani.[1] Generalna direktorica ZZZS je (od marca 2021) Tatjana Mlakar.[2]

PregledUredi

Upravljanje in vodenjeUredi

ZZZS upravlja[3] 45-članska skupščina,[4][5] katere člani predstavljajo plačnike prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Skupščino sestavlja 20 predstavnikov delodajalcev (od tega 4 predstavniki delodajalcev javnega sektorja (ki jih imenuje vlada)) in 25 predstavnikov zavarovancev (natančneje predstavnikov aktivnih zavaravancev, delavcev, invalidov, upokojencev in kmetov).[5]

Izvršilni organ ZZZS je upravni odbor ZZZS,[3] katerega člane in predsednika ter namestnika predsednika imenuje skupščina.[6] Poslovni organ ZZZS je generalni direktor,[3] ki ga (s soglasjem DZ) imenuje in razrešuje skupščina.[6]

DejavnostUredi

Razporejanje večine sredstev iz proračuna ZZZS je določeno vnaprej (npr. za plače v javnem zdravstvu, boleznice itn.). V okviru splošnega dogovora se variabilno razporeja 50-100 milijonov €.[4]

Iz proračuna ZZZS se med drugim financira nadomestila plače zaradi zadržanosti od dela.[4]

Območne enote in izpostaveUredi

ZZZS ima 10 območnih enot in 45 izpostav na območju Slovenije.[1] Območne enote izvajajo dejavnost na določenem območju, ki pokriva celotno ozemlje več sosednjih občin ali upravnih enot in opravljajo svoje delo tudi po izpostavah. Območne enote s pripadajočimi izpostavami so naslednje:[7]

  • Območna enota Celje, s sedežem v Celju z izpostavami v Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju pri Celju, Šmarjah pri Jelšah in Žalcu
  • Območna enota Koper, s sedežem v Kopru z izpostavami v Ilirski Bistrici, Izoli, Piranu, Postojni in Sežani
  • Območna enota Kranj, s sedežem v Kranju z izpostavami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču
  • Območna enota Krško, s sedežem v Krškem z izpostavami v Brežicah in Sevnici
  • Območna enota Ljubljana, s sedežem v Ljubljani z izpostavami v Cerknici, Domžalah, Grosuplju, Hrastniku, Idriji, Kamniku, Kočevju, Litiji, Logatcu, Ribnici, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju
  • Območna enota Maribor, s sedežem v Mariboru z izpostavami v Lenartu, Ormožu, na Ptuju in v Slovenski Bistrici
  • Območna enota Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti z izpostavami v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru
  • Območna enota Nova Gorica, s sedežem v Novi Gorici z izpostavama v Ajdovščini in Tolminu
  • Območna enota Novo mesto, s sedežem v Novem mestu z izpostavami v Črnomlju, Metliki in Trebnjem
  • Območna enota Ravne na Koroškem, s sedežem v Ravnah na Koroškem z izpostavami v Mozirju, Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu in Velenju

ZgodovinaUredi

Izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj se je iz novembra 1999 iz ZZZS preneslo na Vzajemno zdravstveno zavarovalnico d.v.z.[navedi vir]

Junija 2021 je vlada v obravnavo vložila predlog novega ZZVZZ, ki bi ukinil 45-člansko skupščino ZZZS in jo nadomestiti z 11-članskim svetom ZZZS, v katerega bi vlada imenovala 5 članov, ostala mesta pa bi pripadla predstavnikom delodajalskih združen (dva člana[5]), sindikatov, upokojencev, študentov (dosedaj brez predstavnikov v ZZZS[4]) in invalidov (dosedaj brez predstavnikov v ZZZS[4]). Po novem bi imel nad odločitvami sveta ZZZS minister za zdravje tudi zmožnost veta. Nov zakon bi tako povečal vpliv vlade v ZZZS. Struktura upravljanja bi se ob sprejetju zakona pribljižala načina upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Do predlaganih sprememb so se kritično opredelili nekateri sindikati (ZSSS[4][5] in Konfederacija sindikatov javnega sektorja[4]).[4][5]

KritikeUredi

Vodstvena struktura ZZZS omogoča direktorjem, da v zameno za naklonjenost članov upravnega odbora pridobivajo z financiranjem projektov organizacij, ki jim člani odbora pripadajo.[4]

Skupščino ZZZS predstavljajo tudi predstavniki dobaviteljev medicinskega materiala; dobavitelji koristijo sredstva iz proračuna ZZZS, zaradi česar njihova prisotnost v sestavi skupščine predstavlja konflikt interesov. Hkrati pa v skupščini ni predstavnikov zdravstvenih zavarovalnic, ki morajo nabavo medicinskega materiala sofinancirati, kar vodi v nesorazmernost med vplivom ponudnikov medicinskega materiala in njihovimi obveznimi soplačniki v ZZZS.[4]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651, vpogled: 27. 6. 2016.
  2. "Nova generalna direktorica ZZZS-ja prevzela posle od svojega predhodnika". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-07-27.
  3. 3,0 3,1 3,2 https://www.agenda.si, AGENDA d o o. "Vodstvo in upravljanje". ZZZS. Pridobljeno dne 2021-07-27.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 "Nova fronta med vlado in sindikati: za zdravstvene milijarde gre". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2021-07-27.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 "Minister Poklukar, je to vaš predlog za ljudi?". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-07-27.
  6. 6,0 6,1 https://www.agenda.si, AGENDA d o o. "Podrobnosti". ZZZS. Pridobljeno dne 2021-07-27.
  7. Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Uradni list RS, št. 87/2001.

Zunanje povezaveUredi