Wikipedija

Zastava M55

vlečni 20 mm trocevni protiletalski top

Zastava M55, znan tudi pod oznako 20/3-mm-M55, je jugoslovanski tricevni protiletalski top kalibra 20 mm, ki ga je leta 1955 izdelala Crvena zastava (danes podjetje Zastava Arms ) v Kragujevcu, Srbija, za jugoslovansko ljudsko armado in za izvozni trg, nameščali pa so ga tudi na plovila Jugoslovanske vojne mornarice. Poleg osnovnega vlečenega modela M55 A2 so bile razvite tudi različice M55 A3 B1, M55 A4 B1 in BOV-3 SPAAG .

Zastava M55

Tricevni 20 mm protiletalski top Zastava M-55
Vrsta protiletalski top[d]
Država izvora Jugoslavija
Zgodovina uporabe
V uporabi 1955–present
Uporabniki See Uporabniki
Vojne Državljanska vojna Angoli
Južno Afriška mejna vojna
Vojna v Rodeziji
Državljanska vojna v Mozambiku
Libanonska državljanska vojna
Državljanska vojna v Salvadorju
Vojne v Jugolsaviji
Zgodovina izdelave
Konstruktor Zastava Arms
Leto zasnove 1955 – 1971
Proizvajalec Zastava Arms
V proizvodnji 1971 – still in production [1]
Različice See Različice
Značilnosti
Teža 1.100 kg s strelivom, 970 kg brez streliva
Dolžina 1.47 m
Dolžina cevi 1.956 mm
Širina 1.27 m
Višina 4.30 m
Posadka 6 -- strelec in poveljnik
Granata 20 mm cartridge[d]
Kaliber 20 mm
Način delovanja odvzem smodniških plinov
Bočni nagib 360°
Hitrost streljanja 1.950 in 2,250 rpm ciklično, 700 rpm praktično
Učinkoviti domet 4.000 m (vertikalno), 5.500 m (horizontalno)
Način polnjenja 3 x 60 boben

Razvoj

uredi

Leta 1951 je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ( srbsko-hrvaški : Savezni sekretarijat za narodno odbrano - SSNO) kupil proizvodno licenco za enocevni protiletalski top Hispano-Suiza HS.804 20mm L / 70, nameščen na vlečnem podnožju HSS 630-3. Top HS.804 je podjetje Crvena Zastava začela proizvajati leta 1955 pod oznako 20/1 mm M55 medtem pa so inženirji podjetja začeli razvijati različico s tremi cevmi. Leta 1971 je bil dokončan prvi prototip trocevne Zastave 20/3 mm M55 katerega proizvodnja se je začela še istega leta.[1][2]

Različice

uredi

Osnovni model M55 A2

uredi
 
Zastava M55 z raketami zemlja-zrak SA32 na vojaškem tovornjaku TAM-110

Standardna vlečna različica M55, ki je bila predana v uporabo leta 1971, je bila namenjena pehotni uporabi.[3] M55 A2 je sestavljen iz treh licenc, treh cevi dolžine 1.956 mm Hispano-Suiza HS.804 20 mm L / 70 nameščenih na enojni HSS.630-3 s pogonom na elektriko in vozičkom za prevoz. V voznem stanju ima top naslednje mere; dolžina 4,30 m, širina 1,27 m, višina pa 1,47 m. Topovi so postavljeni tesno skupaj, da omogočajo hitrejše ponovno polnjenje srednji cev pa je v vodoravnem položaju pomaknjen nazaj. Dovajanje streliva se opravi za vsak top posebej s pomočjo 60-krožnega bobna s strelivom. Top je postavljena na tri zložljive noge kolesa pa so zložena v nujnih primerih pa je mogoče streljati tudi iz vozička. Vzmetenje je vzmetno in hidravlično dvignjeno. S topom se lahko vozi do najvišje hitrosti 80 km/h; kot vlečno vozilo se uporablja vojaški tovornjak TAM-110 (4x4). Skupna teža vključno s strelivom je 1.100   kg in brez streliva 970 kg.

Strelec sedi na zadnjem koncu topa in z dvema komandama nastavlja premik po horizontu (360 °) in elavaciji (+ 83 ° do -5 °). Strelja s pedalom. V izboljšani različici M55 A2 B1, ki je bila predstavljena leta 1975 je strelec imel na voljo avtomatski optično-mehanski vizir (PANS-20/3) za boljši zajem ciljev. Strelec prejme različne podatke, ko je tarča zaznana in cilj napreduje; zato mu ni potrebno neprestano streljati. S to optiko je mogoče streljati le na podzvočna letala. Cilje s hitrostjo do 1.000 km/h se lahko napade na razdalji 1.500 m počasnejše tarče pa do razdalje 2.000 m. Največji doseg za obrambo zračnega prostora znaša 4.000 m. Teoretična kadenca je 700 strelov na minuto na cev, hkrati lahko streljajo vsi trije topovi kar omogoča hitrost ognja med 1.950 in 2.250 strelov na minuto, kar pa v praksi ni mogoče doseči zaradi časa ponovnega polnjenja.

Poleg protiletalske vloge se je Zastava M55 obsežno uporabljala tudi v neposredni ognjeni podpori proti zemeljskim ciljem. Zardi večje mobilnosti je bila pogosto nameščena na tovornjake. Operativni domet proti zemeljskim ciljem je 2.500 m, največji domet pa je 5.500 m.

M55 A3 B1

uredi

Izboljšana različica modela M55 A2, je bila uvedena leta 1978.[3] Glavna razlika v primerjavi z osnovnim modelom je hidravlični usmerjevalni pogon topa, ki ga poganja majhen bencinski motor na desni strani sedeža strelec. Ta zagotavljanje moč in s tem razbremeni strelca, da temu ni potrebno ročno nastavljati horizonta in elavacije. Motor ima zmogljivost 8 KM in prostornino 160 cm3, kar zagotavlja moč 5,22 kW. Sitem omogoča hitrejšo odzivnost, usmerjanje se izvaja s krmilno palico. Zaradi izboljšav se je skupna teža poevčala na 1.235,5 kg s strelivom in 1.150 kg brez streliva. Boben s strelivom in način merjenje je enak prejšnjemu modelu.

M55 A4 B1

uredi

Predstavljen je bil v letih 1977-78, ta model topa M55 je bil nameščen na vlečni voz švicarskega protiletalskega topa GAI-D01. Na A4 B1 je bil nameščen nov računalniško voden merilni sistem - balistični računalnik Galileo, ki samodejno spremlja top po pridobitvi cilja. Poleg tega je bil pod sedežem nameščen motor istega tipa kot na M55 A3 B1, ta je bil premaknjen iz bočnega položaja na prejšnji različici, da bi se izboljšala porazdelitev teže treh nabojnikov in preprečilo njihovo vibriranje. Ko se top postavi v položaj se odstrani vlečni voziček in pred ciljno napravo in strelec postavi majhen ščit za zaščito pred drobci.[3]

M55 A4 M1 (BOV-3)

uredi
 
M55 A4 M1 (BOV-3)

Prvič je bil uveden leta 1983. Na BOV-3 SPAAG je nameščena nadgrajena različica topa A4 B1 z balističnim računalnikom Galileo J171, top je nameščenim v kupoli na vrhu strehe oklepnika BOV .[1][2][3][4]

Strelivo

uredi
  • 20 × 110   mm PZ (pancirno zrno) M60 oklepno prebojna granata z označevalcem: Globoko črna barva z zemeljsko-rdečim obročem v zgornji tretjini granate. Lupina krogle je sestavljena iz kaljenega jekla in fosforjem v zadnjem delu, ki se po zadetku v tarčo vžge.
  • 20 × 110   mm TZO (trenutno zapaljivo obilježavajuće) Eksplozivna zažigalno strelivo M57 z označevalnikom: krom rumena barva z zemeljsko-rdečim obročem v zgornji tretjini granat in zeleni obroček nad vodilnim obročem. Granata je izdelana iz jekla in ima v središču eksplozivno polnilo trotile, ki se vname ko granata zadane cilj. Občutljiv vžigalnik AZZ UT M57, ki je privit na granato je eksplozivna udarna varovalka z napravo za samodejni izklop, ki se začne po 4,5 do 9,5 sekunde.
  • 20 × 110 mm TZ (trenutno zapaljivo) eksplozivno strelivo M57 brez osvetlitve.
  • 20 × 110 mm M79 vadbeno strelivo (z označevalcem): temno zelena barva s svetlo zelenim obročem nad vodilnim obročem. Kovinsko ohišje z vžigalnikom, ki se ob udarcu vžge kar omogoča lažje opazovanje
  • 20 × 110 mm šolsko strelivo M77: kremno bela. Plastično dno napolnjeno z železovim prahom in opremljeno z mejnimi vrednostmi, ki po izstopu iz cevi počijo.

Bojna zgodovina

uredi

Afrika

uredi

Zastava M55 A2 so veliko uporabljale ljudske oborožene sile Angole (FAPLA) med angolsko državljansko vojno (1975–2002) in poznejšimi fazami južnoafriške mejne vojne (1966–1990), številne so zajele južnoafriške obrambne sile (SADF) med svojimi vojaškimi operacijami, ki so jih v 80. letih dvajsetega stoletja začeli proti gverilskim oporiščem SWAPO / PLAN v južni Angoli.[5] Nekatere od zaseženih topov so pozneje predelali in namestili na oklepnike Casspir, ki jih je uporabljal Koevoet pri svojih protigverilskih operacijah v Angoli in Jugovzhodni Afriki [6] druge pa so bile izročene oboroženim Sile osvoboditve Angole (FALA), oboroženo krilo UNITA .

Zastava M55 so uporabljale tudi ljudske sil za osvoboditev Mozambika (FPLM) tako med državljansko vojno v Mozambiku (1977-1992) in kasnejši v spopadih v Rodeziji. Nekaj topov so zasegle rodezijske varnostne sile v okviru svojih prikritih čezmejnih napadov na gverilske taborišča afriške narodne osvobodilne vojske (ZANLA) v Mozambiku konec sedemdesetih let.[7]

Bližnji vzhod

uredi

Libanon je v zgodnjih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja od Jugoslavije dobil neznano število avtomobilskih topov Zastava M55 A2, ki so bili dodeljeni enotam za zračno obrambo libanonske vojske in libanonskih zračnih sil. Ti so bili v veliki meri uporabljeni med libanonsko državljansko vojno (med leti 1975-1990), po razpadu libanonske vojske (LAF) januarja 1976 je več topov padlo v roke krščanskih in muslimanskih milic. Glavni uporabniki so bili vojska svobodnega Libanona (AFL), libanonske arabske vojske (LAA),[8] Al-Tanzima, regularne sile Kataeb (KRF), osvobodilne vojske Zgharta (ZLA), milice tigrov in Al-Mourabituna,[9] , ki so Zastavo M55 pritrdili na različna vozila in oklepnikih M113 .[10][11][12][13]

Jugoslovanske vojne

uredi

Med razpadom Jugoslavije in poznejšimi jugoslovanskimi vojnami, ki so izbruhnile v devetdesetih letih dvajsetega stoletja sta se Zastava M55 in BOV-3 SPAAG veliko uporabljali v Desetdnevni vojni v Sloveniji, hrvaški osamosvojitveni vojni, bosanski vojni in Hrvaško-bošnjaške vojni na strani skoraj vseh sprtih strani. Med njimi uporabniki so bili jugoslovanska ljudska armada, vojska Republike srbske krajine in vojska Republike srbske na eni strani ter njihovi nasprotniki slovenska teritorialna obramba, hrvaška nacionalna garda, hrvaški obrambni svet in vojska republike Bosne in Hercegovine na drugi strani.

Uporabniki

uredi

Nekdanji uporabniki

uredi
  •   Osvobodilne oborožene sile Angole ( UNITA ) - orožje je predala Južna Afrika potem ko ga je zajela FAPLA
  •   Libanonske oborožene sile - upokojeno (uporabljajo se samo za namene usposabljanja).
  •   Rodezijske varnostne sile - zajeto FPLM in ZANLA
  •   Južnoafriške obrambne sile - zajeto FAPLA
  •   Sirske oborožene sile
  •   Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba – prenesena na države naslednice

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Jandrić, Seventh Decade of the Military Technical Institute (1948. – 2013.), p. 9.
  2. ↑ 2,0 2,1 »1945 – 1970 | Zastava-arms«. www.zastava-arms.rs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2015. Pridobljeno 13. julija 2017.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »1970-1992 | Zastava-arms«. www.zastava-arms.rs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2018. Pridobljeno 13. julija 2017.
  4. ↑ Christopher F. Foss, Jane's Tank & Combat Vehicle recognition guide (2002), pp. 298-299.
  5. ↑ Venter, War in Angola (1992), pp. 7; 9.
  6. ↑ Heitman & Hannon, Modern African Wars (3): South-West Africa (1991), p. 22.
  7. ↑ Photos of Zastava M55 autocannons captured by the Rhodesian Security Forces in Mozambique, September 1979.
  8. ↑ Lebanese Arab Army M113 APCs with ZU-23-2 and Zastava M55 autocannons
  9. ↑ Zastava M55 autocannon of the Al-Mourabitoun militia in the Lebanese civil war
  10. ↑ El-Assad, Civil Wars Volume 1: The Gun Trucks (2008), p. 93.
  11. ↑ Kassis, 30 Years of Military Vehicles in Lebanon (2003), p. 27.
  12. ↑ Kassis, Véhicules Militaires au Liban/Military Vehicles in Lebanon (2012), p. 53.
  13. ↑ Jureidini, McLaurin, and Price, Military operations in selected Lebanese built-up areas (1979), appendix A, table A-6.
  14. ↑ "Angolan Army Equipment". Globalsecurity.org.
  15. ↑ »"Angolan army land ground forces military equipment armoured vehicle pictures information desc - Army Recognition"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2014. Pridobljeno 28. julija 2019.
  16. ↑ "Bosnia Herzegovina Land Forces military equipment, armament and vehicles Army" Arhivirano 2018-09-25 na Wayback Machine. armyrecognition.com
  17. ↑ Wondo Omanyundu, Jean-Jacques (23. maj 2018). »Joseph Kabila continues to over-equip his regime militarily for the upcoming political deadlines«. desc-wondo.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2018. Pridobljeno 28. julija 2019.
  18. ↑ Army of the Republic of Macedonia official site
  19. ↑ "El Salvadoran Army index equipment" armyrecognition.com
  20. ↑ »Tunisian Army modified GMC M35 Trucks with Zastava M55 Triple 20 mm Anti-Aircraft Autocannons«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2018. Pridobljeno 28. julija 2019.

Viri

uredi
  • Al J. Venter, vojna v Angoli (1030), Concord Publications, Hong Kong 1992. ISBN 962-361-030-0 ISBN   962-361-030-0
  • Christopher F. Foss, vodja priznanja Jane's Tank & Combat Vehicle, HarperCollins Publishers, London 2002. ISBN 0-00-712759-6 ISBN   0-00-712759-6
  • Helmoed-Romer Heitman & Paul Hannon, Sodobne afriške vojne (3): Jugozahodna Afrika, serija Men-at-arm 242, Osprey Publishing Ltd, London 1991. ISBN 9781855321229 ISBN   9781855321229
  • Samer Kassis, 30 let vojaških vozil v Libanonu, Bejrut: Elite Group, 2003. ISBN 9953-0-0705-5 ISBN   9953-0-0705-5
  • Samer Kassis, Véhicules Militaires au Liban / vojaška vozila v Libanonu 1975-1981, založba Trebia, Chyah 2012. ISBN 978-9953-0-2372-4 ISBN   978-9953-0-2372-4
  • Miroslav Jandrić, Sedmo desetletje Vojaško-tehničnega inštituta (1948. - 2013.), Znanstveni tehnični pregled, 2013, Vol. 63, št. 2, str.   5–25. UDK: 355.014: 623.4, COSATI: 15-05, 19-06, 01-03 - [2]
  • Moustafa El-Assad, Civilne vojne Zvezek 1: Tovornjaki z orožjem, knjige Blue Steel, Sidon 2008. ISBN 9789953012568 ISBN   9789953012568
  • Paul Jureidini, RD McLaurin in James Price, Vojaške operacije na izbranih libanonskih pozidanih območjih, 1975-1978, Aberdeen, dr.med., Ameriški laboratorij za človeški inženiring, Dokazišče Aberdeen, Tehnični memorandum 11-79, junij 1979.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zastava_M55&oldid=6218392«