Dolina Zadnjica (domačini jo poimenujejo Zajenca) je ena najbolj značilno ledeniško preoblikovanih dolin v Sloveniji. Leži v Triglavskem narodnem parku, med Trento in zahodnima stenama Triglava ter Kanjavca.

Zadnjica
Zajenca
Dolina Zadnjica s prelazom Luknja na levi, masivom Triglava v sredini in ostenjem Kanjavca na desni
Zadnjica se nahaja v Slovenija
Zadnjica
Zadnjica
Geologija
Tipledeniška dolina
Geografija
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Meji naTrenta, Triglav, Kanjavec
RekeBeli potok in Krajcarica

Geografski opis uredi

Dolina Zadnjice se, pri vasi Na Logu, odcepi od doline Soče. Zajeda se globoko v osrčje Triglavskega pogorja. Omejujejo jo vrhovi: Zadnjiški Ozebnik (2083 m), Vršac (2194 m), Kanjavec (2569 m), Triglav (2864 m) in visoki Kriški podi z okoliškimi vrhovi. Prepadna ostenja nad dolino imajo največjo višinsko razliko v Julijskih Alpah. Tu se dvigata 1400 m visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava. V zatrep doline Zadnjice se s prelaza Luknja (1758 m) spušča divja grapa Korita.

Zadnjica spada med najbolj divja območja v Julijskih Alpah. Tu v skalnih pobočjih vidimo poleg poraščenih reber, zglajenih žlebov in snežnih krnic, tudi police in stene, ki padajo v zatrep doline. Ta ostenja so raj za gamse, in kozoroge; alpski kozorog je bil tu naseljen leta 1964, od koder se je razširil po Julijskih Alpah.

V dolini tečeta Beli potok in Krajcarica (poimenovana tudi Zadnjica), ki združena predstavljata najbolj vodnat pritok Soče v Trenti.

Pomen v turizmu uredi

V dolini Zadnjica lahko vsak pohodnik doživi del alpskega sveta od cvetja, živali, gora do slapov in plazov, ki pomladi grmijo v dolino.

Ta dolina izjemnih razgledov se ponaša z odličnimi izhodišči na navidez nedostopne vrhove. Zatrep doline je izhodišče za vzpon na Triglav preko Doliča in obisk Doline Triglavskih jezer preko Prehodavcev.

Tudi izkušeni plezalci lahko najdejo zadovoljstvo v stenah Kanjavca in Vršaca.

Na seznam naravnih vrednot državnega pomena so uvrščene:

  • potok Krajcarica (hidrološka, geomorfološka, zoološka), njeni izviri (hidrološka) in njena korita (hidrološka, geomorfološka),
  • grbinasti travniki v Zadnjici (geomorfološka).

Viri uredi

  • Stanko Klinar (1991); Sto slovenskih vrhov; NUK 914.971.2(234.3)
  • dr. Drago Pelko, dr. Milan Oražen Adamič; Slovenija pokrajine in ljudje
  • Andrej Stritar (2003); 111 izletov po slovenskih gorah; ISBN 961-6027-34-4
  • Marjan Krušič (1996); Slovenija turistični vodnik; NUK 914.971.2(0369